Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Po oceni poznavalcev naj bi bila rast emisij toplogrednih plinov v tretjem četrtletju lani v prvi vrsti posledica okrevanja gospodarstva po pandemiji, pri čemer pa primerjava z istim četrtletjem leta 2019 kaže, da so se emisije vendarle zmanjšale, in sicer iz 889 to na 854 milijonov ton oziroma za 4 odstotke. Podrobnejša analiza izpustov med različnim sektorji tudi kaže, da gre največji delež teh oziroma 23 odstotkov pripisati emisijam iz proizvodnje, sledijo pa oskrba z električno energijo in plinom z 21-odstotnim deležem, gospodinjstva in kmetijstvo s po 14-odstotnim deležem ter promet in skladiščenje s 13-odstotnim deležem. 
Delež emisij se je v tretjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem prej povečal v skoraj vseh spremljanih sektorjih, najbolj v področju prometa in skladiščenja (za 9 odstotkov), oskrbe z električno energijo in plinom (za 5 odstotkov) in drugih storitvah (za 4 odstotke). Zmanjšanje izpustov pa je bilo zabeleženo v kmetijstvu in proizvodnji (za odstotek) ter pri oskrbi z vodo (za 0,3 odstotka). Podatki kažejo, da še naprej ostaja tesna povezanost med emisijami in rastjo BDP, čeprav so nekatere države članice EU uspele zmanjšati emisije toplogrednih plinov ob hkratnem zvišanju BDP. 
Drugače pa so se emisije toplogrednih plinov v navedenem obdobju v primerjavi z letom prej zvišale v 16 od 27 članic EU, najbolj na Irskem (za 17 odstotkov, ki pa je hkrati imela tudi visoko 10,9-odstotno rast BDP)) ter v Estoniji in na Malti (v obeh za 8 odstotkov). V nekaterih državah so se emisije tudi znižale, in sicer so največji padec zabeležili v Litvi (za 6 odstotkov) ter na Slovaškem in Nizozemskem (v obeh za 5 odstotkov). V Sloveniji je bilo v tretjem lanskem četrtletju v primerjavi z letom prej zaznati zgolj minimalno rast emisij toplogrednih plinov (0,1-odstotna ob hkratni 3,4-odstotni rasti BDP).

VIR: Naš Stik