Električna energija je v letu 2020 predstavljala več kot polovico celotne porabe energentov v storitvenem sektorju, največ energije pa je bilo porabljeno v dejavnosti trgovina.
Datum objave:
21. februar 2023
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
SURS
Električna energija je v letu 2020 predstavljala več kot polovico celotne porabe energentov v storitvenem sektorju, največ energije pa je bilo porabljeno v dejavnosti trgovina.
Statistični urad Republike Slovenije je v okviru mednarodnega projekta pripravil in pred kratkim objavil podatke s področij porabe električne energije v cestnem prometu, porabe odvečne toplote iz proizvodnih procesov in rabe energije v storitvenem sektorju, ki prinašajo nekaj zanimivih ugotovitev. Čeprav se nanašajo na zaradi pandemije »netipično« leto 2020 in zgolj na storitveni sektor, je iz objavljenih številk vendarle mogoče razbrati nekatere trende, ki bi ih kazalo upoštevati tudi pri oblikovanju naše energetske politike. Tako je analiza porabe električne energije v prometu v letu 2020 pokazala, da z naraščanjem števila električnih in hibridnih vozil raste tudi poraba električne energije za njihovo polnjenje, pri čemer pa se avtomobili večinoma polnijo doma. Po ocenah je skupna poraba električne energije za ta vozila v letu 2020 znašala 10,9 GWh, pri čemer je poraba na javnih polnilnicah znašala 2,1 GWh oziroma le 19 odstotkov celotne porabe, preostanek električne energije pa je bil prevzet iz domačih polnilnih postaj.
Raba energije v storitvenem sektorju je sicer v letu 2020 znašala skoraj 17.000 TJ, pri čemer je največji delež predstavljala raba energije v dejavnosti trgovina (23 odstotkov), sledili pa so zdravstvo in socialno varstvo (12,5 odstotka), gostinstvo (12,4 odstotka), izobraževanje (11,1 odstotka), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (7,6 odstotka), promet in skladiščenje (7,3 odstotka), informacijske in komunikacijske dejavnosti (7 odstotkov) ter dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (5,8 odstotka). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile precej manj, skupno pa je njihov delež obsegal 13,3 odstotka celotne rabe energije v storitvenem sektorju.
In kakšna je bila struktura porabe energentov? Več kot polovico celotne porabe, in sicer 51,5 odstotka je predstavljala električna energija, sledili so ji zemeljski plin s 16,6 odstotka in daljinska toplota s 13,5 odstotka. Večji delež so imeli še ekstra lahko kurilno olje (9,1 odstotka) in lesna goriva (5,3 odstotka), preostanek pa se je nanašal na druge energente.
Statistični urad Republike Slovenije je v okviru mednarodnega projekta pripravil in pred kratkim objavil podatke s področij porabe električne energije v cestnem prometu, porabe odvečne toplote iz proizvodnih procesov in rabe energije v storitvenem sektorju, ki prinašajo nekaj zanimivih ugotovitev. Čeprav se nanašajo na zaradi pandemije »netipično« leto 2020 in zgolj na storitveni sektor, je iz objavljenih številk vendarle mogoče razbrati nekatere trende, ki bi ih kazalo upoštevati tudi pri oblikovanju naše energetske politike. Tako je analiza porabe električne energije v prometu v letu 2020 pokazala, da z naraščanjem števila električnih in hibridnih vozil raste tudi poraba električne energije za njihovo polnjenje, pri čemer pa se avtomobili večinoma polnijo doma. Po ocenah je skupna poraba električne energije za ta vozila v letu 2020 znašala 10,9 GWh, pri čemer je poraba na javnih polnilnicah znašala 2,1 GWh oziroma le 19 odstotkov celotne porabe, preostanek električne energije pa je bil prevzet iz domačih polnilnih postaj.
Raba energije v storitvenem sektorju je sicer v letu 2020 znašala skoraj 17.000 TJ, pri čemer je največji delež predstavljala raba energije v dejavnosti trgovina (23 odstotkov), sledili pa so zdravstvo in socialno varstvo (12,5 odstotka), gostinstvo (12,4 odstotka), izobraževanje (11,1 odstotka), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (7,6 odstotka), promet in skladiščenje (7,3 odstotka), informacijske in komunikacijske dejavnosti (7 odstotkov) ter dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (5,8 odstotka). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile precej manj, skupno pa je njihov delež obsegal 13,3 odstotka celotne rabe energije v storitvenem sektorju.
In kakšna je bila struktura porabe energentov? Več kot polovico celotne porabe, in sicer 51,5 odstotka je predstavljala električna energija, sledili so ji zemeljski plin s 16,6 odstotka in daljinska toplota s 13,5 odstotka. Večji delež so imeli še ekstra lahko kurilno olje (9,1 odstotka) in lesna goriva (5,3 odstotka), preostanek pa se je nanašal na druge energente.
VIR: Naš Stik
