Eden od pomembnih vidikov ukinitve tiskanih računov, ki je pri argumentaciji v slovenskem prostoru pogosto zanemarjen, je zagotovo okoljski. Konec tiskanja računov pomeni manj porabljenih virov, manj odpadkov, manj nevarne snovi BPA oziroma BPS, s katero so prevlečeni takšni računi, in manj stroškov. Ponudniki blaga in storitev bodo lahko privarčevali pri stroških za nakup papirja, črnila, tiskalnikov in stroških vzdrževanja opreme. Po podatkih podjetja noprintZ v Sloveniji dnevno izdamo med 3 in 5 milijonov davčno potrjenih računov oziroma okvirno 1 milijardo na leto. Samo za račune se na dan porabi kar 600 km papirja na računskih rolicah. Kar je enako kot pot od Portoroža do Hodoša in nazaj. Okoljski vidik je tudi eden od razlogov, zakaj v Franciji nameravajo ukiniti izdajanje tiskanih računov. Izjema so le primeri, ko bo potrošnik želel natisnjeni račun, in pri prodaji blaga, za katerega je izdana garancija. 

Številni trgovci v Sloveniji že nekaj časa ponujajo možnost računov v elektronski obliki – pošljejo jih po e-pošti ali izdajo kot digitalne račune. »Vsaka oblika digitalizacije računa je vsekakor spodbudna, saj se na ta način izognemo nepotrebnemu tiskanju. A pošiljanje računov po e-pošti vseeno morda ni najboljša rešitev ne za trgovca ne za potrošnika. Tipkanje e-naslova na blagajni zna biti zamudno, prodajalec se lahko zatipka, potrošnik ima lahko kakšen malce bolj eksotičen e-naslov in mu ga je neprijetno črkovati naglas, hkrati pa mora svoj e-naslov dati vsakemu trgovcu. Pri aplikacijah za prejemanje digitalnih računov se vsemu temu izognemo. E-naslov vpišemo ob registraciji, nato se na blagajni identificiramo z unikatno kodo, ki jo trgovec poskenira, račun pa se avtomatsko shrani v aplikacijo,« je povedal Simon Kolenc, direktor podjetja, v katerem so razvili aplikacijo za digitalne račune, ki je za potrošnike brezplačna. Pri tem na ravni EU pripravljajo predlog standarda takšnih računov, ki ga bodo morali – če bo sprejet – upoštevati vsi ponudniki blaga in storitev v članicah EU. Tako da bodo aplikacije za digitalne račune uporabne tudi za prejemanje in hrambo računov, ki jih bo posameznik prejel med potovanjem v tujini ali na službeni poti.

Brezpapirno poslovanje je moč doseči z zakonsko uvedbo, kot naj bi to storili v Franciji. Kaj pa bi sicer moralo trgovce spodbuditi k brezpapirnemu poslovanju? Če ne zakonodaja, okoljski vidik ali vidik varčevanja pri stroških, ki nastanejo zaradi tiskanja računov, potem mnenje potrošnikov. Večina uporabnikov aplikacije noprintZ, ki so sodelovali v kvalitativni raziskavi, je namreč izrazila željo, da bi digitalne račune prejemali pri čim večjem številu oziroma vseh trgovcih. Večina namreč pričakuje, da je trgovec tisti, ki jih spomni na možnost prejema digitalnih računov. 

Pri brezpapirnem poslovanju gre za spreminjanje navad. Pomembno je, da se v spodbujanje trajnostnega ravnanja vključujejo vsi deležniki – tako potrošniki kot tudi trgovci in zakonodajalci.

VIR: IPPR