Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in SRIP – Krožno gospodarstvo, ki ga upravlja Štajerska gospodarska zbornica, organizirata že 7. mednarodno konferenco Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo (TBMCE), ki bo potekala od 4. do 6. septembra 2024. TBMCE je edina konferenca v regiji, ki povezuje raziskovalce, inovatorje, znanstvenike, gospodarstvo in politiko na področju krožnega gospodarstva.

Ljubljana, 28. avgust 2024 – Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in SRIP – Krožno gospodarstvo, ki ga upravlja Štajerska gospodarska zbornica, organizirata že 7. mednarodno konferenco Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo (TBMCE), ki bo potekala od 4. do 6. septembra 2024. TBMCE je edina konferenca v regiji, ki povezuje raziskovalce, inovatorje, znanstvenike, gospodarstvo in politiko na področju krožnega gospodarstva.
 
»Ključna prednost konference TBMCE je njena multidisciplinarnost – združuje raziskovalce, inovatorje, gospodarstvo, nevladne in vladne organizacije, kar omogoča vzpostavitev konkretnega multidisciplinarnega dialoga,« poudarja prof. dr. Zdravko Kravanja, predsednik mednarodne konference TBMCE. Organizatorji letos pričakujejo več kot 150 udeležencev, kar je največ do sedaj. »Konferenca je res odlična priložnost za mreženje, medsektorsko sodelovanje, povezovanje, diseminacijo projektov in novih tehnologij ter priložnost za ustvarjanje novih trendov, ki bodo pospešili in izboljšali prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo,« izpostavlja mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice.
 
Tridnevni program prinaša številne primere iz prakse
 
»Vsebina konference sovpada s fokusnimi področji, ki jih SRIP – Krožno gospodarstvo naslavlja v okviru svojega delovanja in prizadevanj članov,« poudarja prof. dr. Zdravko Kravanja. »Posebnost serije konferenc TBMCE je tudi ta, da se vsebine osredotočajo na razvoj tehnologij in procesov za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, hkrati pa spodbujajo povezovanje z drugimi področji, kot so ekonomija, pravo, politika, humanistika, umetnost, kultura in druga,« dodaja dr. Sanja Potrč, soorganizatorka konference TBMCE.
 
Vsebinsko bogat program vključuje uvodna predavanja, okroglo mizo in strokovne panelne razprave z uveljavljenimi govorci ter predstavitve znanstvenoraziskovalnih dosežkov. Konferenca je razdeljena na znanstveni in strokovni del, pri čemer se slednji aktivneje osredotoča na povezovanje različnih deležnikov, izmenjavo mnenj in izkušenj.
 
Strokovni del konference se bo začel z okroglo mizo o prehodu v krožno gospodarstvo v Jugovzhodni Evropi, sledilo bo šest panelnih diskusij, kjer bodo strokovnjaki iz različnih področij razpravljali o prehodu energetsko intenzivne industrije v ogljično nevtralnost, valorizaciji odsluženega in onesnaženega lesa ter njegovi pretvorbi v izdelke z višjo dodano vrednostjo, krožnem gradbeništvu in mineralni karbonatizaciji, oskrbi s kritičnimi surovinami, krožnih poslovnih modelih, kot je industrijska simbioza, ter vlogi digitalizacije pri pospeševanju prehoda v krožno gospodarstvo. »Izvedli bomo tudi dve delavnici: prvo na temo LCA analize, ki jo bo vodil Zavod za gradbeništvo Slovenije, in drugo o pripravi uspešnih predlogov inovacijskih projektov ter posebnostih nekaterih podpornih mehanizmov v okviru EIT RawMaterials, ki jo bo vodil RIS Hub Adria,« dodaja dr. Sanja Potrč.
 
»V znanstvenem delu programa bomo izvedli 21 predavanj in 39 znanstvenih predstavitev v obliki posterjev,« še pojasnjuje dr. Sanja Potrč, soorganizatorka konference TBMCE.
 
Konkretni koraki za bolj zeleno prihodnost
 
Novinarska konferenca je pred začetkom konference TBMCE potekala na sedežu podjetja PlanetCare, ki je eden izmed aktivnih članov SRIP – Krožno gospodarstvo. »Z velikim zadovoljstvom opazujem dinamičen razvoj podjetij, ki so združena v strateškem razvojnem partnerstvu,« poudarja mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. SRIP – Krožno gospodarstvo vključuje 100 članov, ki s svojimi rešitvami aktivno prispevajo k pozitivnim globalnim spremembam.
 
Podjetje PlanetCare, kot primer dobre prakse krožnega gospodarstva, aktivno deluje na področju reševanja problema onesnaževanja okolja s tekstilnimi vlakni (mikrovlakni), ki se sproščajo med pranjem perila. Mikrovlakna, ki nastajajo pri pranju sintetičnega perila, so namreč eden izmed štirih največjih virov mikroplastike v okolju. Njihova tehnologija "Reusable Microfiber Filter 2.0", filter, ki se pritrdi na pralni stroj, zmanjša količino mikrovlaken v odpadnih vodah pralnih strojev za kar 98 %. Povprečni uporabnik v enem letu zamenja približno 12 filtrskih kartuš, s čimer prepreči, da bi v okolje izšlo skoraj 200 gramov mikrovlaken.
 
Podjetje PlanetCare je aktivno tudi na področju standardizacije uporabe tovrstnih filtrov. »Upamo, da bo naslednja generacija pralnih strojev že vsebovala vgrajene filtre za filtracijo mikrovlaken v odpadnih vodah,« izpostavlja dr. Andrej Kržan, soustanovitelj in vodja razvoja v podjetju PlanetCare.
 
Medsektorsko sodelovanje je ključno za uspešen prehod v krožno gospodarstvo
 
»Konferenca TBMCE je izjemnega pomena, saj predstavlja priložnost za izmenjavo izkušenj med podjetji, širjenje znanja in razumevanja dogajanja na področju krožnega gospodarstva,« poudarja dr. Andrej Kržan iz podjetja PlanetCare. Medsektorsko sodelovanje, izmenjava in prepoznava konkretnih praks in rezultatov so pomembni tudi zato, da »pokažemo, da razvoj in inovacije niso le besede, želje in iluzije, temveč dokaz, da se kot družba premikamo v smer trajnostne prihodnosti in krožnega gospodarstva,« še dodaja dr. Kržan.
 
Mednarodna konferenca Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo (TBMCE), ki bo potekala od 4. do 6. septembra v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu, tudi letos poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in SRIP – Krožno gospodarstvo so se letos kot soorganizatorji konference pridružili še EIT RawMaterials RIS središča Adria in SPIRIT Slovenija ter Pomurski tehnološki park v okviru projektov GREENE 4.0 in CI-Hub.

VIR: Katja Cimermančič