»V OZS lahko z mirno vestjo povemo, da nikakor nismo dvolični, saj smo glasni in kritični do vsakokratne vlade, če ta ne dela v dobrobit gospodarstva. V malem gospodarstvu je kar 70 odstotkov družinskih podjetij, in če kdo ščiti interese svojih zaposlenih, so to obrtniki in podjetniki,« se je na očitke odzval predsednik OZS Blaž Cvar, ki obenem poudarja: »V času pomankanja kadrov, ko se vsi zavedamo, kako pomembni so naši zaposleni, vlogo sindikatov prevzemamo delodajalci sami. Pomembno je, da zagotavljamo dobre delovne pogoje in tako obdržimo obstoječe ter pridobivamo nove kadre.«

Prav tako nas čudijo interpretacije sindikatov, da je ESS zastal zaradi neudeležbe delodajalcev, saj smo se delodajalci zgolj držali dogovora, ki je bil sprejet skupaj s sindikati, in sicer, da mora naslednja seja ESS potekati ob prisotnosti predsednika Vlade RS.

V OZS ves čas poudarjamo, da je potrebno vse zakone sprejemati v dialogu s socialnimi partnerji.

Delodajalske organizacije smo zato za posredovanje prosile tudi predsednika vlade Roberta Goloba, na ključna ministrstva (ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za finance in ministrstvo za zdravje) pa smo včeraj naslovile protestno pismo, v katerem med drugim izražamo razočaranje nad enostranskim in neobičajnim ravnanjem ministrstva za delo, ki naj bi bilo uradni varuh socialnega dialoga med sindikati, delodajalci in vlado na tripartitni ravni, in je podalo predlog zakona o delovnih razmerjih v javno obravnavo še pred uradnim zaključkom pogajanj s strani pogajalske skupine ESS. Naše razočaranje je še toliko večje, saj nam je bilo tekom pogajanj s strani vodstva MDDSZ večkrat zagotovljeno, da bo tretji krog pogajanj, v okviru katerega bomo svoje predloge lahko podali tudi delodajalci, potekal še pred zaključkom pogajanj na ravni pogajalske skupine ESS. Namreč, MDDSZ je že v izhodiščni predlog pogajalskega besedila vključilo večji del predlogov sindikatov, in jih je po svojem tolmačenju prevzelo kot predloge ministrstva. Tokrat imamo pred nami prvič predlog zakona, v katerem delodajalci sploh nismo imeli možnosti predstaviti svojih pogledov in stališč, kar je grobi poseg v vodenje socialnega dialoga in v oblikovanje kompromisnih rešitev. Še več, pred pričetkom javne obravnave o tem predlogu zakona je MDDSZ v predlagano besedilo vključilo še tri dodatne teme, o katerih v vsem obdobju pogajanj nikoli ni potekal socialni dialog, in se nanašajo na subsidiarno odgovornost, ureditev položaja rejnikov ter posebno varstvo za žrtve nasilja v družini.

Glede na to, da predlog zakona predvideva dodatne stroškovne in administrativne obremenitve za delodajalce ne moremo mimo dejstva, da Vlada RS, kot največji zaposlovalec v naši državi, takšna ravnanja dopušča, prav tako pa tudi ne, da njeni predstavniki, ki bi državo morali zastopati tudi kot delodajalca, vse do danes niso sodelovali v teh pogajanjih.

Ob vseh dodatnih proračunskih obremenitvah in pomanjkanju finančnih virov je najmanj, kar bi pričakovali, aktivna vključitev Vlade RS in njenih ključnih resorjev v oblikovanje sprememb tega predloga zakona, ki ima status t.i. delavske ustave, saj predstavlja podlago za zakonodajo, ki ureja pravice in obveznosti vseh zaposlenih v naši državi, torej tako v gospodarstvu kot tudi v javni upravi.

VIR: OZS