V Banki Slovenije smo pripravili novo napoved gospodarskih gibanj, v kateri po umirjeni lanskoletni gospodarski rasti (1,6 odstotka) v letošnjem letu pričakujemo njeno krepitev na 2,5 odstotka. Ugodno gospodarsko aktivnost še naprej podpirajo zlasti visoka zaposlenost, rast realnih dohodkov in postopno izboljševanje zaupanja v gospodarstvu. Poleg ugodnih dejavnikov zasebne potrošnje bodo domače povpraševanje letos dodatno krepili tudi državni izdatki, med drugim povezani s popoplavno obnovo. Močnejše domače povpraševanje se bo ob pozitivnem prispevku zalog odrazilo v okrepljeni rasti uvoza, s čimer bo prispevek neto menjave k rasti BDP letos negativen.

S pričakovanim postopnim okrevanjem izvoznega povpraševanja in nižanjem obrestnih mer se bo gospodarska rast v nadaljevanju napovednega obdobja še dodatna okrepila in približala dolgoročnemu povprečju (v letu 2025 2,6 odstotka in v letu 2026 2,8 odstotka).

Ob izboljšanih gospodarskih obetih se bo zaposlenost še naprej povečevala, brezposelnost pa ohranjala na zgodovinsko nizki ravni. Vztrajajoča tesnost trga dela bo v napovednem obdobju ohranjala tudi visoko rast plač. Ob pomanjkanju razpoložljive delovne sile bo rast zaposlenosti zaostajala za rastjo BDP. Gospodarska rast bo tako slonela predvsem na predvidenem okrevanju rasti produktivnosti, ki bo pomembno vlogo igrala tudi pri blaženju naraščajočih stroškov dela na enoto proizvoda.

Inflacija se bo v napovednem obdobju postopoma približevala inflacijskemu cilju, a bo ob vztrajanju domačih cenovnih pritiskov zniževanje postopno in počasnejše kot lani. Spuščanje skupne inflacije bo v napovednem obdobju prehodno zaviral tudi iztek vladnih ukrepov za blaženje cen energentov. Glede na napoved bo povprečna inflacija letos znašala 2,4 odstotka, v letu 2025 se bo ob odloženem vplivu rasti stroškov dela in izzvenevanju učinkov osnove prehodno povišala na 3,0 odstotka ter se nato v letu 2026 znižala na 2,3 odstotka.

Napoved spremljajo tveganja, ki so pri gospodarski rasti uravnotežena, pri inflaciji pa usmerjena navzgor. Napoved temelji na pričakovani postopni krepitvi produktivnosti dela, ki bi ob strukturnih izzivih lahko bila nižja od napovedane, kar bi vodilo v nižjo gospodarsko rast, močnejšo rast stroškov dela na enoto proizvoda in višjo inflacijo. Podobne stagflacijske učinke bi z vidika napovedi imela morebitna obnovitev ponudbenih šokov ob vztrajajoči negotovosti v geopolitičnem okolju. Nasprotno bi bilo domače povpraševanje lahko močnejše od napovedanega s sproščanjem obsežnih privarčevanih sredstev gospodinjstev, kar bi se odrazilo v višji gospodarski rasti in hkrati inflaciji.

VIR: Banka Slovenije