Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Namen predloga pravilnika je določiti pravila za postavitev fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih na način, da bo fotonapetostna naprava služila kot spremljajoča energetska dejavnost in kot možen način omilitve vpliva škodljivih vremenskih pojavov.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v javno obravnavo posredovalo predlog pravilnika, ki določa podrobnejša pravila za postavitev in delovanje fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih.

Zakon o uvajanju električne energije iz OVE omogoča možnost postavitve naprav za pridobivanje električne energije iz sonca na nekaterih območjih, katerih osnovni namen je kmetijska raba.

Postavitev tovrstnih naprav je dopustna na kmetijskem zemljišču, ki je glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med njive ali trajni nasad. Minister, pristojen za energijo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, s pravilnikom predpiše podrobnejša pravila za postavitev in delovanje fotonapetostnih naprav na takih kmetijskih zemljiščih.

Namen predloga pravilnika je določiti pravila za postavitev fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih na način, da bo fotonapetostna naprava služila kot spremljajoča energetska dejavnost in kot možen način omilitve vpliva škodljivih vremenskih pojavov. Pri pripravi pravilnika so sledili načelu, da proizvodnja hrane zaradi postavitve fotonapetostnih naprav ne bo ogrožena, fotonapetostna naprava pa bo prinašala dodano vrednost kmetijskemu gospodarstvu (dodatni vir prihodka, zmanjšanje stroškov porabe električne energije, zaščita rastlin, boljša izraba kmetijskega zemljišča).

Pravilnik se bo uporabljal za kmetijska zemljišča, ki so glede na podrobnejšo vrsto dejanske rabe uvrščena med intenzivne sadovnjake na določenih sadnih vrstah: jablane, hruške in jagodičje. Te sadne vrste se gojijo v obliki vitkega vretena in praviloma ne dosegajo velikih višin, zato je nad takšnimi nasadi smotrna postavitev fotonapetostnih naprav odprtega tipa (linijska postavitev nad sadnimi rastlinami).

Pravilnik predpisuje maksimalno pokritost zemljišča s fotonapetostno napravo in določa maksimalno površino temeljev na zemljišču. Temeljenje je treba praviloma izvesti brez uporabe betona ali cementa. Postaviti bo mogoče zgolj takšne fotonapetostne naprave, katerih fotonapetostni paneli so prosojni in prepuščajo vsaj 40 odstotkov sončne svetlobe. Poleg pravil glede načina postavitve fotonapetostne naprave pravilnik določa tudi postopek pred priključitvijo fotonapetostne naprave. S statično presojo pooblaščenega gradbenega inženirja se preverja odpornost naprave zaradi vremenskih vplivov (sneg, veter). S presojo požarne varnosti se dokazuje, da požarna ogroženost ni zato večja. S pregledom zaščite pred strelami in ustreznosti nizkonapetostnih instalacij se zmanjša nevarnost električnega udara zaradi strele. S presojo zaščite pred hrupom pa za primer dinamične namestitve fotonapetostnih panelov (premikajoči se paneli) pooblaščeni izvajalec presoja, če fotonapetostna naprava ne povzroča pretiranega hrupa na območjih, ki se v skladu s predpisi s področja varstva okolja razvršča v območje II. ali III. stopnje varstva pred hrupom.

Zainteresirane javnosti lahko morebitne pripombe na predlog pravilnika podajo najkasneje do 1. avgusta.

VIR: Naš Stik