Ljubljana, 21. september 2023 – »Predlagamo mini davčno reformo, ki bi podjetjem omogočila, da vsaj nekoliko zadihajo. Gre za preizkušene metode, ki so jih v bolj propulzivnih evropskih državah že preizkusili in zabeležili odlične rezultate,« je izpostavil predsednik GZS Tibor Šimonka na današnji seji Upravnega odbora GZS v razpravi z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem.

V Sloveniji že mesece, praktično od lani jeseni, spremljamo postopno zniževanje obsega industrijske proizvodnje, ki se je v nekaterih panogah, predvsem tistih, ki so bolj energetsko intenzivne, znižala za 15 do 25 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta. Gospodarska dinamika v naši največji izvozni partnerici Nemčiji je dosegla kritično točko, kar zaradi naše povezanosti prek verig vrednosti predstavlja velik izziv, je uvodoma pojasnil predsednik GZS Tibor Šimonka, ki pričakuje, da se bo likvidnost v gospodarstvu, ki je sicer še vedno v relativno dobri poslovni in finančni kondiciji, še zmanjšala. Ob tem se napovedujejo tudi nekatere reforme, ki grozijo z novimi dajatvami. »Dovolj razlogov je, da bi nas moralo skrbeti. Vendar sama skrb ni dovolj. Zato je naša namera, da predstavimo svoj pogled, da prikažemo izhodišča mini davčne reforme za gospodarstvo, s katerimi bi podjetja ohranila finančno in poslovno kondicijo, če je že ne bi izboljšala. Ocenjujemo, da državni proračun ne bi s tem ničesar izgubil. Nasprotno, multiplikativni učinek predlaganih ukrepov bi javno-finančne prihodke celo povečal.«        

 

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je pojasnil izhodišča zborničnega predloga mini davčne reforme. Ta zajema predlog uvedbe razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače (5.500 EUR), davčne spodbude pri nagrajevanju zaposlenih (sprejem novele ZUDDob) ter spodbudo rasti inovativnih in hitro-rastočih podjetij. Razbremenitve pri dohodnini v letih, ko se uvaja nov socialni prispevek (ukinitev 5. razreda ali dvig meje za vstop v razred z 74.000 EUR na 100.000 EUR), bi podjetja spodbudile k izplačevanju višjih plač. Navedel je dvig meje za koriščenje davčne olajšave pri varčevanju v drugem pokojninskem stebru z 2.600 EUR in 5,9 % bruto plače na 5.000 EUR in 10 % bruto plače ter vzpostavitev 3. pokojninskega stebra in ugodno davčno obravnavo teh prihrankov. Izhodišča predloga zajemajo tudi davek na nepremičnine, ki bi bil bolj sorazmerno določen za poslovne subjekte; znižanje davka na kapitalski dobiček in dividende s 25 % na 20 % (prvih 5 let), z 20 % na 15 % (5-10 let) in na 10 % (10-15 let) ter znižanje efektivne obdavčitve iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb z 19 % na 15 % v 4 letih, znižanje stopnje davčnega odtegljaja s 15 % na 10 % ter zvišanje olajšave za investiranja s 40 % na 50 %. Ivanc je poudaril, da bi s takim pristopom podjetja dosegla višjo rast investicij, ki je potrebna za hitrejšo rast produktivnosti.

 

UO GZS je naložil vodstvu GZS, da finančnemu ministrstvu predlaga ustanovitev mešane strokovne delovne skupine z nalogo strokovne obravnave zborničnega predloga ter priprave potrebnih zakonodajnih sprememb za dosego ciljev iz mini davčne reforme gospodarstva.  

 

Minister za finance Klemen Boštjančič je predstavil svoj pogled na poslovanje slovenskega gospodarstva v obdobju povišane inflacije in padca izvoznih naročil. »Smo v negotovih časih, krize prihajajo ena za drugo. Posledica je tudi specifična makroekonomska situacija,« je dejal in izpostavil nujnost prestrukturiranja tako gospodarstva kot javne uprave. Krizno obdobje sicer vidi kot pravi trenutek za izvedbo nekaterih reform, ki so morda tudi manj všečne.

 

Gospodarstvo se je že precej prestrukturiralo. Iz vsake krize je uspelo iziti močnejše. Poslovanje gospodarstva je v veliki meri odvisno od delovanja države. Kot so izpostavili člani UO, pa se na različna dovoljenja in soglasja pogosto čaka predolgo, prostorski načrti stojijo, administrativnih ovir je vse več. Zato je nujno, da se tako kot gospodarstvo prestrukturira tudi državna uprava. Državni aparat mora postati bolj učinkovit, bolj racionalen in mora povzročati manj upravnih bremen. Člani UO so ob tem opozorili tudi na preveliko obremenitev plač z davki in prispevki, predvsem tudi razvojnih kadrov, na vprašanje dviga minimalne plače, pa tudi na nujnost rešitve problematike čezmejnega opravljanja storitev.

 

UO GZS od Vlade RS pričakuje nadaljevanje zastalih reformnih aktivnosti na področju davčnega sistema, s poudarkom na potrebnih reformnih ukrepih za spodbuditev gospodarske aktivnosti, kot so bili predstavljeni v okviru predloga GZS za malo davčno reformo gospodarstva.

 
VIR: GZS