Bančni sektor se je ob hudi naravni nesreči nemudoma odzval z ukrepi v podporo prizadetim.
Bančni sektor se je ob hudi naravni nesreči nemudoma odzval z ukrepi v podporo prizadetim. Dodatno k prvemu nujnemu ukrepu - zagotavljanju nemotenega poslovanja in pomoči prizadetim zaposlenim, je bančni sektor svoje stranke (tako fizične osebe kot tudi podjetja) nemudoma podprl z možnostjo odloga plačila obveznosti (prvi korak, nato prestrukturiranje upoštevajoč specifične potrebe posamične stranke) in pa z možnostjo hitrega zagotavljanja premostitvenega financiranja.
Članice Združenja, banke in hranilnice so nemudoma individualno oblikovale tudi posebne produkte; omogočile so hitre postopke, omejile sicer potrebno dokumentacijo in oblikovale, ugodnejše obrestne mere od trenutne tržne itd.. Trenutno se stranke še ne obračajo množično na banke, kar je glede na razmere razumljivo.
Med nemudoma sprejete ukrepe sodijo tudi:
- ne zaračunavanje stroškov odobritve moratorija,
- ne zaračunavanje stroškov razveze depozitov,
- ne zaračunavanje provizij za donacije humanitarnim organizacijam (poleg registriranih so bile na seznam dodane tudi druge organizacije, kot na primer gasilska društva itd.),
- ne zaračunavanje stroškov za izpise v primeru uničenja evidenc,
- posebni postopki za primere izgube identifikacijskih dokumentov, in
- drugi različni ukrepi, ki bodo prizadetim strankam čim bolj olajšale urejanje finančnih vprašanj.
Poleg tega je iz objav posamičnih članic tudi razvidno, da so banke in hranilnice že do sedaj za neposredne donacije v podporo najbolj ogroženim/oškodovanim (občinam, gasilskim brigadam, Karitasu, Rdečemu križu ….) namenile skupaj že skoraj 8 mio EUR, kar predstavlja skoraj dva odstotka polletnih rezultatov poslovanja celotnega bančnega sektorja.
V prihodnjih tednih oz. mesecih naj bi bilo bolj jasno, kakšne so potrebe prebivalstva in gospodarstva kot posledica te naravne nesreče. Za ta namen so članice institucijam že predlagale nekaj sistemskih ukrepov, ki naj bi pripomogli k hitrejši in učinkovitejši obravnavi vlog strank ter posledično odpravljanju posledic naravne nesreče, in predvsem ohranitvi kreditne bonitete strank, v kolikor bi se to izkazalo za smiselno, ko bo bolj dokončno znana škoda in potrebe podjetij ter prebivalcev, in sicer:
- zakonska ureditev moratorija z državnim poroštvom za ohranitev bonitete kreditojemalcev in
- poroštvo države (nepreklicno, na prvi poziv) za posebej ugodno dolgoročno financiranje obnove domov (do 10 let) fizičnih oseb s fiksno obrestno mero pod ravnjo EURIBOR v času odobritve.
Dodatno k že sprejetim ukrepom, ki jih je bančni sektor v podporo kreditojemalcem, prizadetim v naravni nesreči, začel izvajati že takoj po 4. avgustu, so banke in hranilnice danes posredovale vladi v proučitev še dodaten predlog možnega dodatnega solidarnostnega prispevka v namenski državni sklad za obnovo škode po posledicah poplav in zemeljskih plazov.
VIR: Združenje bank Slovenije
