Pandemija Covid-19 je zdravstvene ustanove spodbudila k sprejemanju novih strategij pri zagotavljanju zdravstvenih storitev. Ena najpomembnejših sprememb je bilo odprtje več cepilnih točk kot odgovor na izbruh virusa Covid-19. Izjema ni bil niti UKC Ljubljana, ki je v tistem času odprl kar nekaj novih cepilnih točk, na kateri so najprej cepili zaposlene, nato bolnike, pa tudi vse ostale občane. 

Cepilna točka Urgenca je del Cepilnega centra UKCL in deluje v sklopu Infekcijske klinike za vročinska stanja UKCL. Ta prostor je dovolj velik, da omogoča zadosten pretok obiskovalcev ob ohranjanju varne razdalje med ljudmi. Cepilna točka lahko sprejme tudi več cepilnih ekip hkrati, s čimer je zagotovljeno, da so obiskovalci cepljeni v najkrajšem možnem času.

V času pandemije je bil obisk cepilnih mest velik, čakalne vrste so se vlekle vse do Njegoševe ulice. Se je pa povpraševanje po različnih cepljenjih zmanjšalo, sezonsko cepljenje proti gripi pa se zaključuje, tako da se trenutno cepilna točka UKC Ljubljana osredotoča na druga cepljenja (predvsem proti pnevmokokom).

Na vprašanje o posameznikih, ki pridejo na cepilno mesto, Matjaž Prešeren, koordinator Cepilnega centra UKCL odgovarja, da je vsaj polovica cepljenih oseb zaposlenih v UKCL. Med občani, ki se želijo cepiti, pa prevladujejo starejši in kronični bolniki. Med njimi se vsaj dve tretjini cepljenih odločita za dve cepljenji hkrati, in sicer v različnih kombinacijah cepljenja proti gripi, pnevmokoku in Covidu-19.

Matjaž Prešeren je izpostavil tudi strah – neizpodbitno dejstvo je, da je prisotna premajhna ozaveščenost prebivalstva glede brezplačnega cepljenja. UKC Ljubljana skrbi za ozaveščanje z zdravstvenimi publikacijami ter informiranjem specialistov in osebnih zdravnikov, vsakoletno pa pripravlja tudi akcijo cepljenja proti gripi za svoje zaposlene, vključno s predavanji in tiskovinami.

Pljučnici, vnetju srednjega ušesa, meningitisu in drugim pnevmokoknim okužbam je skupen imenovalec Streptococcus pneumoniae oziroma bakterija pnevmokok. To je bakterija, ki jo poznamo že več kot 100 let. Obstaja okoli 100 različnih vrst oziroma sevov bakterije, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni – največkrat pljučnico. Lahko pa pride tudi do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oz. meningitisa. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo.

Matjaž Prešeren, koordinator Cepilne točke, višji medicinski tehnik s kar 32-letnimi izkušnjami na področju zdravstva, jasno in glasno opozarja: »Pomen cepljenja za posameznika in družbo je neprecenljiv. Posamezniki, predvsem starejši in kronični bolniki, se lahko s preventivnim cepljenjem izognejo težjim potekom bolezni, poleg tega pa posameznik z zaščito sebe zaščiti tudi svoje bližnje in prispeva k boljšemu zdravju družbe kot celote.«

Se v cepilnem centru soočate s katerimi posebnimi vprašanji o samem cepivu ali poteku cepljenja? »V cepilnem centru obiskovalci običajno sprašujejo o stranskih učinkih cepljenja in trajnosti zaščite. Vendar cepilna ekipa, ki jo sestavljata zdravnik in diplomirana medicinska sestra, strokovno in temeljito odgovori na vsa vprašanja,« še razloži Jereb.

Za zaščito pred pnevmokoknimi okužbami sta pomembni dve osnovni, splošni priporočili in sicer vzdrževanje dobre telesne kondicije ter zdrava prehrana. Kar se pnevmokoki širijo kapljično, ob tesnem stiku dveh ljudi, sta tudi higiena kašelja in rok izjemno pomembna.

VIR: Sidera