Pridružite se nam na otvoritvi razstave Odpiranja umetnika Boruta Popenka, ki bo v petek, 20. januarja 2023, ob 19.00 v UGM Studiu.»Vse se začne v praznem prostoru, ki v Popenku sprošča adrenalin,« je pred petindvajsetimi leti ob razstavi v Razstavnem salonu Rotovž zapisala Aleksandra Kostič. Četrt stoletja kasneje se slikar Borut Popenko vrača v Razstavni salon Rotovž, zdaj poimenovan UGM Studio. A izhodišče ostaja isto. Popenka od začetka zanimajo osnovne prvine slikarstva, ki izhajajo iz praznega prostora, od materialnosti slikarskega medija do oblikovanja slikovnega polja. V raziskovanju barv in oblik, razmerij, kompozicij, volumnov in harmonij se sklicuje na abstraktno slikarsko tradicijo, od abstraktnega ekspresionizma, slikarstva barvnih polj, geometrijske abstrakcije do monokromnega slikarstva in minimalizma. Med vzornike navaja velikane abstraktne umetnosti - Mark Rothko, Josef Albers, Morris Louis, Ellsworth Kelly – ter sodobnike - Anish Kapoor, Peter Halley, Gerwald Rockenschaub.Popenko s svojo slikarsko prakso v premislek postavlja napeto razmerje med sliko-predmetom in sliko-podobo - kako prepogibati platno, kako razpreti plasti platna v pahljačo, kako odpreti platno, kakor vrata? Platna ne moremo prepogniti, ne da bi pri tem zlomili podokvir. Plasti platen lahko podrsamo eno čez drugo, le če jih je nanizanih več v vrsti. In platno lahko odpremo le tako, da vanj zarežemo. Pa vendar je učinek Popenkovih slik prav tak – pregibi, zamaknjene plasti, razprta krila vrat. Od tu naprej lahko rešitev iščemo v osnovni prevari slikarstva – iluziji prostora. Učinka pregiba v sliki ni težko ustvariti. Pregib ravne ploskve sta dve stranici kocke, ki jo zna na listu papirja narisati vsakdo. Z osnovnim poznavanjem pravil perspektive, volumna, senčenja in barve hitro prestopimo prag platna v trodimenzionalni slikarski prostor. S tem pa za seboj pustimo ravno nosilec podobe – platno samo. Platno je v tem primeru le okvir odprtine, skozi katero gledamo prostor, ki se nadaljujejo v globino in onkraj roba vidnega polja. A Popenko nas v svojih delih prepriča o obojem – slika je predmet/platno in slika je prostor/iluzija. Kako to doseže? Odgovor najdemo v umetnikovem procesu. Vodili slikarjevega iskanja podobe sta igra in intuicija. Popenko razmerja in kompozicije med barvnimi ploskvami sestavlja na različne načine. Uporablja barvne papirje, ki jih niza enega čez drugega, dvignjene proti steni pred seboj jih zlaga v povečane kompozicije. Odpadne reklamne prospekte prelaga v zgibanke neskončnih kombinacij in oblik. Iz kartonastih ploskev ustvarja preproste trodimenzionalne makete in jih skicira na papir. Ko najde pravo podobo, se igra konča in sledi precizno snovanje podokvira, napenjanje in grundiranje platna ter slikarski postopek – vse, brez naključij, temelji na tisti prvi, vnaprej zasnovani kompoziciji. Rezultat je dinamičen, gibljiv, večplasten proces, fiksiran v ploskem predmetu nepravilnih oblik, ki skupaj tvorita slikarstvo v dialogu z gledalcem. »Kljub temu da njegova ustvarjalnost temelji na geometrični abstrakciji, ni čutiti nobenega manka pripovednosti v figurativnem smislu, saj ga gledalec nadomesti s svojo prisotnostjo in dejavnim razmerjem s sliko,« je lani zapisala Alenka Domjan. In res, gledalec je pred slikami ujet v miselni zanki umetnikove geste pregibanja, razkrivanja, odpiranja platna in prostora.Tokrat se Borut Popenko v UGM Studiu predstavlja z novo serijo slik, nastalo v obdobju zadnjih nekaj let. V iskanju naslova serije oziroma razstave se je avtor navezal na vzdušje polpretekle dobe, zaznamovane z distanco, stanjem zaprtosti, samoto. Z novo serijo Popenko odstira krila vrat, odpira okna, dviga zapore, vabi, da prestopimo prag, prevetrimo prostor. Slike so portali, ki velijo: »Ven!«Borut Popenko (r. 1969) se ukvarja s slikarstvom, prostorskimi postavitvami in videom. Dejavno sooblikuje sodobno umetniško prizorišče v Maribor v okviru Kulturnega centra Pekarna in drugih prostorov kulture v mestu. Po zaključenem študiju likovne pedagogike na mariborski pedagoški fakulteti (1993) se je izpopolnjeval v tujini na Burg Giebichenstein Kunsthochschule Halle (1995/97) ter na likovnih akademijah v Atenah (1998/99) in v Pragi (2001). V zadnjem obdobju je javnosti svoje delo predstavil na samostojnih razstavah Prelomi (2019, artKIT, Maribor) in Prelom (2018, Cerkev Svetega Duha, Črnomelj) ter na skupinskih razstavah GustArt (2022, Kulturni center Pekarna, Maribor), Dialog: Fantastika – geometrija (2022, Dvorec Novo Celje, Žalec), Made in Maribor II (2022, UGM Studio, Maribor), Modro (2021, Galerija Equrna, Ljubljana), V času prostora (2020, Galerija Media Nox, Maribor), Pop-Upstart (2018, Center za kreativnost, Maribor) in »Na dolgi rok se bo uveljavil teritorialni princip« Za nacionalnimi mejami (2017, Galerija EPeKA, Maribor). Njegova dela hranijo v zasebnih in javnih zbirkah, med drugim v Umetnostni galeriji Maribor.

VIR: UGM