»Če se bodo cene energentov še naprej umirjale, potem lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo večji odboj industrijske proizvodnje v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU,« je na današnji seji Strateškega sveta GZS za energetski prehod nakazal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Ljubljana, 17. januar 2024 - »Če se bodo cene energentov še naprej umirjale, potem lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo večji odboj industrijske proizvodnje v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU,« je na današnji seji Strateškega sveta GZS za energetski prehod nakazal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Čeprav se je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih med septembrom in novembrom lani v Sloveniji povečala, je bila v prvih enajstih mesecih lanskega leta še vedno za 4,5 % nižja kot v primerljivem obdobju predpreteklega leta. Padec pa je bil še vedno dvakrat višji kot v EU-27 (-2,3 %), kar Ivanc povezuje z visokimi cenami električne energije v lanskem letu, saj je bila Slovenija na 9. mestu v EU po ceni električne energije za negospodinjske odjemalce. V 10-letnem obdobju se je cena električne energije v Sloveniji povečala kar za 190 %, precej več kot v EU-27.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma izpostavila, da je bila današnja seja v prvi vrsti namenjena predstavitvi študije, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, izdelala pa GZS, v kateri so analizirani potenciali slovenske industrije s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod. Gre za študijo, ki je nadgradila anketo med podjetji, ki jo je GZS predstavila septembra lani in iz katere izhaja, da industrija v Sloveniji podpira zeleni prehod in se nanj tudi pospešeno pripravlja, vendar potrebuje pomoč države. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je za letos napovedal razpis za sredstva za dekarbonizacijo industrije v vrednosti 42 milijonov evrov, poleg ostalih razpisov, kjer imajo podjetja prav tako priložnost pridobiti sredstva za razvoj krožnih praks, izdelavo izdelkov za večjo trajnost in podobno. Frangež je izpostavil verige vrednosti oziroma odvisnost evropske industrije od izdelkov in materialov, ki so bili izdelani v Sloveniji. Vendar MGTŠ želi s spodbudami povečati delež končnih proizvodov, ki bodo produkt slovenskega znanja in dizajna. »Ne le preživeti zeleni prehod, ampak ga izkoristiti za kakovostno spremembo strukture slovenskega gospodarstva«, je dodal Frangež. Seje se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki je pozdravil dialog, ki ga goji GZS v okviru strateškega sveta za energetski prehod. »Denarja, ki ga bomo namenili za pospeševanje okoljskih politik ne bo malo in velik del bo na voljo gospodarstvu. Zato je za nas izredno pomembna informacija, kaj gospodarstvo potrebuje na področju zelenega prehoda, da lahko temu primerno prilagodimo razpise,« je dodal Kumer. V okviru študije je Ivanc predstavil nekaj novih in posodobljenih podatkov o pomenu predelovalne industrije in posebej energetsko intenzivnih dejavnosti za slovensko gospodarstvo. V tem kontekstu je zanimiv podatek, da je znašala menjava med energetsko intenzivnimi dejavnostmi in ostalimi dejavnostmi v Sloveniji več kot 6 milijard evrov v letu 2020. Največji kupci energetsko intenzivne industrije prihajajo iz dejavnosti gradbeništva, kovinskih izdelkov, električnih naprav in tako naprej. Mag. Petra Prebil Bašin, direktorica GZS - Združenja kovinskih materialov in nekovin, ki je sodelovala pri izdelavi omenjene študije, je predstavila rezultate poglobljenih intervjujev z energetsko intenzivnimi podjetji v Sloveniji, ki sodijo v sam evropski vrh po visokih standardih, ki jih že danes dosegajo na področju trajnosti in energetske varčnosti. Predstavniki slovenske industrije menijo, da je še veliko potenciala za zmanjševanje porabe električne energije in sicer z razvojem krožnega gospodarstva, novih tehnologij in z zajemom ogljika. Pri izvedbi tega pa so ključne ovire: javno mnenje, ki odpadke še vedno ne prepozna kot surovine, nejasna zakonodaja in omejitve ter dolgotrajni postopki pri umeščanju novih tehnologij v prostor. Ključno pa je vlaganje v energetsko infrastrukturo, od dodatnih virov do omrežja. »Slovenija ima po našem mnenju še veliko neizkoriščenega potenciala na področju proizvodnje električne energije, zato ne vidimo težav, zakaj energetsko intenzivni industriji ne bi zmogli zagotoviti zadostnih in cenovno konkurenčnih virov. Predvsem pa je obstoj te industrije pomemben zato, da ne bomo uvažali »umazanih« materialov iz drugih koncev sveta in se sprenevedali, da smo s tem naredili nekaj dobrega za okolje,« je Nahtigal zaokrožila razpravo na strateškem svetu za energetski prehod, ki je sprejel nekaj zaključkov, med drugim:Industrija ima načrte, vizijo in tudi projekte za prehod v brezogljično delovanje. Do leta 2030 bo 20 energetsko intenzivnih podjetij v razogljičenje vložilo preko 450 milijonov evrov.Gospodarstvo si želi aktivnega dialoga z odločevalci ter podporo vlade za izvedbo aktivnosti v smeri zelenega prehoda, zato Strateški svet GZS za energetski prehod spodbuja vse deležnike k sodelovanju pri ozaveščanju splošne javnosti o nujno potrebnih investicijah v energetsko infrastrukturo in v dodatne vire energije, kar bo Sloveniji zagotovilo energetsko neodvisnost. Ozka grla pri razogljičenju so predvsem financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljena, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja.
VIR: GZS
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma izpostavila, da je bila današnja seja v prvi vrsti namenjena predstavitvi študije, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, izdelala pa GZS, v kateri so analizirani potenciali slovenske industrije s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod. Gre za študijo, ki je nadgradila anketo med podjetji, ki jo je GZS predstavila septembra lani in iz katere izhaja, da industrija v Sloveniji podpira zeleni prehod in se nanj tudi pospešeno pripravlja, vendar potrebuje pomoč države. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je za letos napovedal razpis za sredstva za dekarbonizacijo industrije v vrednosti 42 milijonov evrov, poleg ostalih razpisov, kjer imajo podjetja prav tako priložnost pridobiti sredstva za razvoj krožnih praks, izdelavo izdelkov za večjo trajnost in podobno. Frangež je izpostavil verige vrednosti oziroma odvisnost evropske industrije od izdelkov in materialov, ki so bili izdelani v Sloveniji. Vendar MGTŠ želi s spodbudami povečati delež končnih proizvodov, ki bodo produkt slovenskega znanja in dizajna. »Ne le preživeti zeleni prehod, ampak ga izkoristiti za kakovostno spremembo strukture slovenskega gospodarstva«, je dodal Frangež. Seje se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki je pozdravil dialog, ki ga goji GZS v okviru strateškega sveta za energetski prehod. »Denarja, ki ga bomo namenili za pospeševanje okoljskih politik ne bo malo in velik del bo na voljo gospodarstvu. Zato je za nas izredno pomembna informacija, kaj gospodarstvo potrebuje na področju zelenega prehoda, da lahko temu primerno prilagodimo razpise,« je dodal Kumer. V okviru študije je Ivanc predstavil nekaj novih in posodobljenih podatkov o pomenu predelovalne industrije in posebej energetsko intenzivnih dejavnosti za slovensko gospodarstvo. V tem kontekstu je zanimiv podatek, da je znašala menjava med energetsko intenzivnimi dejavnostmi in ostalimi dejavnostmi v Sloveniji več kot 6 milijard evrov v letu 2020. Največji kupci energetsko intenzivne industrije prihajajo iz dejavnosti gradbeništva, kovinskih izdelkov, električnih naprav in tako naprej. Mag. Petra Prebil Bašin, direktorica GZS - Združenja kovinskih materialov in nekovin, ki je sodelovala pri izdelavi omenjene študije, je predstavila rezultate poglobljenih intervjujev z energetsko intenzivnimi podjetji v Sloveniji, ki sodijo v sam evropski vrh po visokih standardih, ki jih že danes dosegajo na področju trajnosti in energetske varčnosti. Predstavniki slovenske industrije menijo, da je še veliko potenciala za zmanjševanje porabe električne energije in sicer z razvojem krožnega gospodarstva, novih tehnologij in z zajemom ogljika. Pri izvedbi tega pa so ključne ovire: javno mnenje, ki odpadke še vedno ne prepozna kot surovine, nejasna zakonodaja in omejitve ter dolgotrajni postopki pri umeščanju novih tehnologij v prostor. Ključno pa je vlaganje v energetsko infrastrukturo, od dodatnih virov do omrežja. »Slovenija ima po našem mnenju še veliko neizkoriščenega potenciala na področju proizvodnje električne energije, zato ne vidimo težav, zakaj energetsko intenzivni industriji ne bi zmogli zagotoviti zadostnih in cenovno konkurenčnih virov. Predvsem pa je obstoj te industrije pomemben zato, da ne bomo uvažali »umazanih« materialov iz drugih koncev sveta in se sprenevedali, da smo s tem naredili nekaj dobrega za okolje,« je Nahtigal zaokrožila razpravo na strateškem svetu za energetski prehod, ki je sprejel nekaj zaključkov, med drugim:Industrija ima načrte, vizijo in tudi projekte za prehod v brezogljično delovanje. Do leta 2030 bo 20 energetsko intenzivnih podjetij v razogljičenje vložilo preko 450 milijonov evrov.Gospodarstvo si želi aktivnega dialoga z odločevalci ter podporo vlade za izvedbo aktivnosti v smeri zelenega prehoda, zato Strateški svet GZS za energetski prehod spodbuja vse deležnike k sodelovanju pri ozaveščanju splošne javnosti o nujno potrebnih investicijah v energetsko infrastrukturo in v dodatne vire energije, kar bo Sloveniji zagotovilo energetsko neodvisnost. Ozka grla pri razogljičenju so predvsem financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljena, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja.
VIR: GZS
