Projekt zajema obalna območja 13 partneric na severni obali bazena Sredozemskega morja: Albanije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Črne gore, Gibraltarja, Grčije, Francije, Hrvaške, Italije, Malte, Portugalske, Slovenije in Španije.

Na posvetu, ki so ga v torek, 18. januarja 2022 pripravili v regijskem parku Škocjanske jame, so podrobneje predstavili pogoje javnega poziva, na katerega se bodo do konca februarja lahko za trajnostni znak INHERITURA prijavili slovenski kandidati.

Maja Košak, strokovna sodelavka Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola, slovenskega partnerja projekta, je predstavila štiri ključne kriterije za pridobitev znaka. Poleg lege in navezanosti na morje morajo območja »trajnostno varovati okolje, strateško načrtovati upravljanje z njim, ga sistematično promovirati in s tem izobraževati in ozaveščati javnost«. Ključna prednost izbranih območij je, da se povezujejo v tematske itinerarije, zaradi česar se lahko obiskovalci odločajo med pohodniškimi potmi, vinogradi, opazovanjem ptic, podmorskimi potopi v zgodovino ali lokalno kulinariko.

V Sloveniji je trajnostni znak INHERITURA že pridobil Krajinski park Strunjan in se tako uvrstil v ugledno družbo dobro upravljanih območij sredozemske naravne dediščine kot so hrvaški Kornati, eno najstarejših podvodnih mest Pavlopetri-Elafonisos na grškem Peleponezu ali slano jezero pri ciprski Larnaki, ki je eno najpomembnejših habitatov v Evropi za vodne ptice.

Brina Knez iz krajinskega parka Strunjan je predstavila izkušnje s pridobljenim znakom. »Skrbimo za najdaljši odsek naravne obale v Tržaškem zalivu. Prav načrtno upravljanje z naravno dediščino je bil eden ključnih kriterijev za pridobitev znaka INHERITURA. V okviru projekta INHERIT smo se lotili sanacije poti, pri obnovi stopnic in podpornih zidov pa uporabili suhozid.« Strunjanski klifi segajo do višine 80 metrov, za naravni rezervat pa je razglašen 200-metrski morski pas.

Pojem naravne dediščine sicer označuje tako naravne spomenike, znamenite kraje splošne vrednosti, geološke in fiziografske formacije kakor tudi habitate ogroženih vrst živali in rastlin. Zato lahko za znak kandidirajo tudi naravni parki in rezervati, živalski vrtovi, akvariji in botanični vrtovi.

Podrobnosti poziva je predstavil Boris Šušmak iz društva DOVES. Posebej je poudaril, kako pomembni so za pridobitev in razvoj znaka pristopi od spodaj navzgor. »Z vključevanjem lokalne skupnosti v turistično in okoljevarstveno načrtovanje ter odločanje je mogoče dosegati višjo stopnjo soglasja in se izogniti navzkrižjem interesov.« Prednostne naloge in cilje tako upravljanih območij določijo na nižji ravni in jih nato postopoma vključujejo v širši okvir, vse do evropskega, s čimer pridobijo večjo legitimnost in se lažje uveljavijo. Na osnovi izkušenj z vzpostavitvijo področja INHERITURA v krajinskem parku Strunjan je pokazal, kako se v vsega nekaj letih s strateškim načrtovanjem slabosti lahko spreminjajo v prednosti.

Tjaša Likar iz Turističnega združenja Izola pa je opozorila na pomen znaka za razvoj trajnostnega turizma, saj tako spodbujena prizadevanja upravljalcev krepijo blagovno znamko posamezne destinacije in njeno prepoznavnost. »Krepi se lokalna identiteta, hkrati pa s podaljšanjem turistične sezone blažimo učinke prevelike zgoščenosti samo v času polne sezone.« Predstavila je izkušnje Izole z lokalno kulinariko, trajnostno mobilnostjo in varovanjem okolja, kar jim je nedavno prineslo zlati znak Zelene sheme slovenskega turizma.

Prav izjemne uspehe Zelene sheme je predstavila Astrid Prašnikar iz inštituta za odgovorni turizem ROS Turist. Poudarila je, da »brez zelenih ponudnikov ni zelenega turizma«, zato Slovenska turistična organizacija sistematično spodbuja prebivalce, ponudnike in obiskovalce, da vsak po svoje prispevajo k Sloveniji kot zeleni destinaciji. Število sodelujočih se dnevno povečuje: sredi januarja je bilo v shemo vključenih 56 destinacij in več kot 100 ponudnikov.

Projekt INHERIT ima z vključevanjem lokalne skupnosti izvrstne izkušnje na področju suhozida. V okviru projekta je namreč nastal naobsežnejši kataster suhozida na svetu: na območju od Kopra do Postojne in Tolmina, v skupni površini 3.651 km2, je bilo uspešno popisanih kar 11.725 kilometrov suhozidov. Rezultate študije je v Škocjanu predstavila Nataša Kolega. Navdušila je s prav »detektivskim« prikazom, kako se na osnovi lidarskih posnetkov s procesi redukcije vegetacije, senčenja, naklonov in profila izriše fascinantna mreža ostankov suhozidov, ki so, razumljivo, najgostejši na Krasu.

Suhozid je dejansko oblikoval slovensko kraško in primorsko pokrajino in skupnostno življenje v njej, evropska sredstva projekta INHERIT pa omogočajo, da bodo leta 2023 za obnovo lahko kandidirali tako kmetije in lokalne javne uprave kakor tudi lastniki in najemniki zemljišč. Posebno pozornost že zdaj namenjajo izobraževanju mladih, o čemer priča dobro obiskana delavnica v Sežani. Rezultat je tudi knjižica »Suhi zid kot učilnica na prostem«, ki jo je z lokalnimi partnerji izdalo Partnerstvo kraške suhozidne gradnje.

 

Projekt INHERIT, ki je sofinanciran iz programa sodelovanja Interreg Mediteran,  tako z vsako posamično akcijo uveljavlja svoje osnovno poslanstvo: trajnostno varovati in vrednotiti obalno in pomorsko naravno dediščino Sredozemlja.

Sestanek v sprejemnem centru parka Škocjanske jame je potekal z omejenim številom udeležencev, ob strogem spoštovanju pravila PCT in vseh predpisanih pogojev NIJZ.

PR: Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola