Državni sekretar Dejan Židan se je s sodelavci sestal z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino. Pogovarjali so se o upoštevanju trajnostnih vidikov v gospodarstvu. Varuh človekovih pravic je poudaril, da se mu zdi pomembno, da poleg zakonodajnih sprememb tudi finančni sektor posredno vpliva na to, da se družbe bolj zavedajo pomena trajnosti, saj bo ta pomemben faktor pri dodeljevanju kreditov.

Predstavniki ministrstva smo varuhu predstavili novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD1-M), ki je trenutno v pripravi in bo v javno razpravo predvidoma posredovana konec septembra. Z novelo ZGD1-M bodo v slovenski pravni red prenesene tri direktive, med drugim tudi direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti. Združeni bodo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki ter dejavniki v  zvezi s spoštovanjem človekovih pravic. Ta direktiva namreč posodablja obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja in razširja obseg zavezank, saj bodo zavezanke za trajnostno poročanje vse velike gospodarske družbe ter majhne in srednje gospodarske družbe, ki so na borzi. Poročanje bo poenoteno na podlagi Evropskih standardov trajnostnega poročanja, ki so v zaključni fazi sprejemanja pri Evropski komisiji. Pomembna sprememba je tudi ta, da bo poročilo o trajnostnosti pregledano s strani revizorja, kar bo pomenilo večji nadzor nad vsebino.

Predstavniki ministrstva smo še poudarili, da bodo tudi družbe, ki sicer niso zavezane poročati po tej direktivi, dejansko vedno bolj pogosto in v vedno širšem obsegu poročale o trajnostnosti, saj bodo to od njih zahtevale finančne institucije in poslovni partnerji. Ker želimo spodbuditi tudi te gospodarske družbe k prostovoljnem poročanju, na ministrstvu pripravljamo ukrepe, ki bi jih pri tem podprli. Na ministrstvu podpiramo tudi sprejem enotnih standardov poročanja s strani Evropske komisije, namenjenih prostovoljnemu poročanju.

Nadgradnjo te direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti pa predstavlja predlog direktive glede skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti, ki je trenutno v fazi trialoga znotraj EU, in sicer med Svetom, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Ker imajo določene države že zakonodajo glede skrbnega pregleda (kot na primer Nemčija), se morajo družbe, ki so izvozno naravnane, že sedaj prilagoditi novim pravilom.

VIR: MGTŠ