Decembra 2015 so se države po celem svetu s podpisom Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah zavezale k zmanjšanju naraščanja povprečne svetovne temperature. Cilj tega sporazuma je omejiti naraščanje temperature za manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter si hkrati prizadevati za ohranitev rasti temperature pod 1,5 °C (Združenje narodov, 2015). Ta globalna zaveza je postavila temelje za države in podjetja po vsem svetu, ki zdaj aktivno sledijo ciljem na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, pri čemer pa strokovnjaki poudarjajo ključno vlogo trajnostnega financiranja in finančnih institucij pri reševanju teh globalnih izzivov.

Sprejetje Pariškega sporazuma je spodbudilo Evropsko komisijo, da se sooči z globalnimi podnebnimi spremembami in okoljsko degradacijo ter določi smernice ne le za energetski prehod, temveč tudi za širše področje trajnosti v okviru Evropske unije. Leta 2019 je Evropska komisija predstavila Evropski zeleni dogovor, pobudo, ki naj bi bila namenjena preoblikovanju Evropske unije v sodobno, učinkovito in konkurenčno gospodarstvo. Pobuda vključuje ambiciozne načrte za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ločitev gospodarske rasti od uporabe virov ter zagotovitev vključenosti celotnega prebivalstva in ozemlja Evropske unije pri izvajanju tega sporazuma (Evropska komisija).

Izvajanje Zelenega dogovora temelji na naboru orodij in pobud, vključno z razvojem strategij in akcijskih načrtov gospodarskih sektorjev EU, usklajevanju nacionalnih strategij s cilji Zelenega dogovora, spremembami pravnega okvira EU ter preusmerjanjem javnih in zasebnih naložb v podporo prehodu v bolj trajnostno prihodnost (Rant, 2021). Ta prizadevanja odražajo spremembe okoliščin, ki so se zgodile po sprejetju Zelenega dogovora, skupaj z večjim večletnim proračunom EU in spodbujanjem preglednosti finančnega sistema v povezavi s trajnostjo (Evropska komisija). Te spremembe so privedle do niza zakonodajnih pobud znotraj EU, osredotočenih na trajnostna razkritja.

Dve pomembni novi zakonodajni pobudi na področju trajnostnih razkritij za finančne institucije sta Uredba o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (uredba SFDR) in taksonomija EU. Novi izzivi spodbujajo podjetja, da razkrijejo obseg, v katerem upoštevajo trajnostna tveganja pri sprejemanju naložbenih odločitev. Na pragu teh izzivov se je znašla tudi Zavarovalna skupina Sava, ki je zahteven in kompleksen koncept uredbe SFDR umestila v aktivnosti za poročanje trajnostnega vidika finančnih produktov in naložbenih portfeljev. V zvezi s taksonomijo EU pa je skupina v letih 2021 in 2022 razkrila delež sprejemljivosti naložbenega portfelja. V letnem poročilu za leto 2023 planira razkriti tudi delež usklajenosti naložbenega portfelja s taksonomijo EU.

Skupina pri upravljanju naložbenih portfeljev upošteva trajnostno naložbeno politiko, kateri cilji izhajajo iz Strategije trajnostnega razvoja, ki jo je Zavarovalna skupina sprejela za strateško obdobje 2023–2027. Politika določa pristop vključevanja dejavnikov ESG oziroma trajnostnih tveganj v naložbene odločitve. V njej je opredeljen izključitven seznam v obliki spornih gospodarskih dejavnosti, v katere družbe v Skupini ne vlagajo. To so na primer vojaška industrija, tobačna industrija, dejavnosti proizvodnje premoga za ogrevanje, pridobivanje nafte iz skrilavca idr.

V proces upravljanja naložbenih portfeljev je trajnostna strategija vključena na način, da izpostavlja znižanje ogljičnega odtisa naložbenega portfelja, povečanje deleža ESG (okoljskih, družbenih in upravljavskih) naložb v naložbenem portfelju ter spremljavo deleža naložb v portfelju, ki so usmerjene v financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo EU.

Skupina je pristopila k članstvu globalnega dogovora ZN (United Nations Global Compact), ki poudarja odgovorne poslovne prakse na področjih človekovih pravic, delovne sile, okolja in korupcije. Leta 2021 je postala tudi prostovoljna podpisnica mednarodnih načel odgovornega vlaganja (United Nations Principles for Responsible Investment), v skladu s čimer bo tudi prvič poročala v letu 2025.

Največji izziv, ki ga prinaša regulatorni okvir za Skupino, se lahko poenoti z izkušnjami iz industrije, in sicer gre za problem pridobivanja zanesljivih in kvalitetnih ESG podatkov. Drugi večji izziv je kompleksnost novega zakonodajnega okvira, ki povzroča možnost za različne interpretacije.

Da bi izboljšali transparentnost in učinkovitost v procesu poročanja, se je Skupina odločila za skrbno prizadevanje na področju avtomatizacije. Osrednji cilj je avtomatizacija izračunov različnih kazalnikov trajnosti. To naj bi v prihodnje poenostavilo postopke poročanja in bistveno zmanjšalo možnost napak. Glede na obsežnost naložbenega portfelja avtomatizacija predstavlja temeljni kamen za izvajanje trajnostne strategije Skupine in je korak naprej pri ustvarjanju poti k bolj trajnostni prihodnosti.

Zavarovalna skupina Sava s sprejeto Strategijo trajnostnega razvoja za strateško obdobje 2023–2027 ni zavezana le k zmanjševanju ogljičnega odtisa na naložbenem portfelju, temveč tudi k prevzemanju odgovornih (po)zavarovalnih tveganj in spodbujanju trajnosti v vseh procesih in v vsej vrednostni verigi. Hkrati se osredotoča na izboljšanje zadovoljstva strank, spodbujanje zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih ter krepitev trajnostne kulture. Ključne pobude predstavljajo gonilno silo za ustanovitev odgovornih poslovnih praks celotne skupine.

VIR: zelena Slovenija