Pišemo še razlikah med majicami, za katere se na tej dirki borijo kolesarji, ter preštevamo kalorije in litre, ki jim pomagajo preživeti te naporne tri tedne!
 

Pa ste se kdaj vprašali, kaj ima ŠKODA s kolesarstvom, da že 19 let zapored sponzorira največjo in najbolj zahtevno kolesarsko dirko, legendarni Tour de France? Odgovor je logičen: pred avtomobili smo izdelovali motocikle, pred motocikli pa kolesa! Res je, ustanovitelja Vaclav Laurin in Vaclav Klement sta leta 1895 v Mladi Boleslav odprla svojo delavnico koles, iz katere se je deset let kasneje pripeljal prvi avtomobil! In ostalo je - zgodovina.

 

Med tritedensko dirko po Franciji, katere sponzor je letos že 19. leto zapored ŠKODA, bo 176 kolesarjev iz 22 ekip odpeljalo 21 zahtevnih etap in do ciljne črte na pariških Elizejskih poljanah prevozilo skupaj kar 3328 kilometrov. Tam bo najboljši lahko dvignil v zrak 60 cm visok in 4 kg težak pokal, ki ga tudi tokrat v sodelovanju s češkimi mojstri kristala oblikujejo dizajnerji znamke ŠKODA.

 

 

Kaj nas torej čaka letos? 

 

Pet Slovencev, dva (spet) favorita za zmago

Tadej Pogačar (oba UAE), Primož Roglič (Jumbo Visma),  Luka Mezgec (Bike Exchange), Matej Mohorič in Jan Tratnik (Bahrain Victorious) so Slovenci, ki letos nastopajo na za nas najtežje pričakovani dirki v zgodovini slovenskega kolesarstva. Kar dve železi v ognju oziroma kolesi na asfaltu imamo za sam vrh, za prestižno zmago na dirki vseh dirk: Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča.

Pogačar je na stavnicah spet favorit številka ena, pred rojakom Rogličem, lanskim osmoljencem na dirki, in potem nekaj časa ni nikogar.

Na tretjem mestu ni nikogar? Zmagovalec iz leta 2018, Valižan Geraint Thomas iz angleškega moštva Ineos Grenadiers, je slavil na drugi generalki za Tour na dirki po Švici in je zato med najbolj nevarnimi za slovenski dvojec. 

Že vso sezono se govori samo o spopadu dveh Slovencev, prvem in tretjem na svetu po točkovanju krovne svetovne kolesarske zveze UCI: o fenomenu Tadeju Pogačarju in še večjem fenomenu Primožu Rogliču. Dosedanja sezona je bila nesrečna za Kolumbijca Egana Bernala (Ineos Grenadiers) in domačina Francoza Juliana Alaphilippa (Quick Step Alpha Vinyl). Slednji bo po hujši poškodbi le nastopil na Touru, Bernal prav gotovo še ne.

Kdo lahko ogrozi Slovenca?

Razen G-ija, kot ljubkovalno kličejo Gerainta Thomasa, je tu še njegov klubski kolega, ki čaka na »stand by«, Adam Yates, prav tako pa še en kolesar Ineosa, ki je letos njihovo skrivno orožje: Daniel Martinez. Ineos Grenadiers ima v svojih bojnih vrstah tudi zmagovalca Gira. Tao Goeghegan Hart je mladenič, ki bo prav gotovo hotel biti ključen igralec na letošnji francoski pentlji.

Tu pa je še ostala falanga: Jonas Vingegaard (Jumbo Visma), Miguel Lopez (Astana), Ben O'Connor (AG2R Citroën Team), Enric Mas (Movistar), Nairo Quintana (Arkea), Aleksander Vlasov (Bora Hansgrohe) …

 

Tadej Pogačar bo branil drugo zaporedno zmago. »Na dirki po Sloveniji sem si dokazal, da sem v dobri formi. Na Tour grem z namenom, da spet zmagam, tako kot si to želim na vsaki dirki. Ekipa je letos še močnejša, forma je prava, z malo sreče bi morali biti na vrhu ali zelo blizu.« 

Sproščen je in veseli se Toura. Ni obremenjen z zmago, upa le, da bo sreča, brez katere francoske pentlje ne moreš preživeti, na njegovi strani. Klancev se ne boji, bolj vetra in napadalnosti belgijskih kolesarjev, ki že nekaj mesecev glasno izjavljajo, da bodo letos zrežirali Tour, kot ga še nismo videli. Kaj točno to pomeni, si lahko samo predstavljamo. 

Primož Roglič je letos (spet) v življenjski formi. To je dokazal na generalki za Tour, na dirki po Dofineji. Zmagal je z vidno lahkoto. In potem je izginil na višinske priprave. Njegovo moštvo Jumbo Visma bo letos najmočnejše v svoji zgodovini. Imajo dva favorita za rumeno majico, saj je poleg Rogliča na štartu še Jonas Vingegaard, lani na Touru drugi za Pogačarjem. Jonas je Danec in letos karavana francoske pentlje krene na pot ravno iz Kobenhavna na Danskem. Bo to zanj prednost?

Wout van Aert je glavni favorit za zeleno zeleno ŠKODA majico najboljšega šprinterja. Poleg omenjenih treh bodo za Jumbovce vozili še Sepp Kuss, Steven Kruijswijk, Christophe Laporte, Tiesj Benoot in Nathan Van Hooydonck. V zadnji izjavi za medije, ki jo je dal Rogla, je svaril, da letošnji Tour ne bo nikakršen slovenski dvoboj, saj da je preveč kakovostnih kolesarjev, ki bodo hotelu njun »skalp«. A stavnice pravijo drugače ...

Matej Mohorič je v vlogi pomagača Italijanu Damianu Carusu. Ker je mojster za pobege in spuste, bo iskal tudi priložnosti zase. Lani je slavil na kar dveh etapah. Je to mogoče tudi letos? »Naša ekipa letos ne dirka na končno razvrstitev, čeprav bi Damiano Caruso lahko segel precej visoko, saj je imel doslej zelo dobro sezono. Če dobim priložnost za kak beg, bi jo z veseljem izkoristil, vendar se to lahko zgodi le v primeru, če Caruso ne bo več v igri za zmago, kar pa ne verjamem oziroma si tega ne želim,« nam je povedal Mohorič. In Luka Mezgec  (Bike Exchange)? »Tu sem, da pomagam Michaelu Mathewsu v šprintih hribovskih etap,« je bil kratek. 

 

 

Mogoče se bere predrzno, ampak letošnji Tour sodi med najzahtevnejše v svoji zgodovini. Prav vse etape so razporejene - kot kolesarji radi rečejo - pohodne mine. Že prve tri na Danskem so na papirju videti ravne kot biljardna miza, vendar imajo zanko, ki se je kolesarji bojijo bolj kot najtežjih klancev - veter! 

Osem etap je namenjenih sprinterskim obračunom, štiri se končajo na vrhu zahtevnih klancev, tu pa sta še dva kronometra. Ostale so opisane kot hribovite, kar pomeni, da so skoraj enako težavne kot gorske.  

Andrej Hauptman, športni direktor v Pogačarjevem moštvu, opozarja na prve tri etape in na ves prvi teden. Po njegovih besedah bo prvi teden celo najtežji. Preden bodo kolesarji prišli do klancev, se zna zgoditi, da bo osip med tistimi, ki resno računajo na stopničke na Elizejskih poljanah, res velik. 

»S Tadejem smo si ogledali 5. etapo. Gre za mini Paris-Roubaix. Beseda mini se sliši smešno, vendar bo na cesti vsakomur nasmešek izginil z lic. To je etapa, ki se je najresnejši kandidati za skupni seštevek najbolj bojijo. Slabe, ozke, ovinkaste ceste, enajst sektorjev kock, vključno s tremi najdaljšimi, ki jih poznamo z dirke Paris-Roubaix. In še veter, ki julija drugače piha kot aprila, ko je na sporedu najtežja enodnevna dirka na svetu. In kdor bo preživel ta pekel na severu, ga naslednji dan čaka najdaljša etapa na letošnjem Touru, dolga kar 220 kilometrov!« opozarja Andrej Hauptman, ki si je skupaj s Pogačarjem in njegovim prvim pomagačem, Poljakom Rafalom Majko, v maju ogledal trase ključnih etap v Pirenejih in Alpah. 

»Trase so hude in pekoče bo, sploh v Pirenejih, ko bo treba v dveh dneh dvakrat čez Galibier. Da ne govorim o etapi s ciljem na Alpe D' Huezu. Brez besed sem. Moramo se zavedati, da je cesta čez Galibier na višini 2642 metrov nad morjem. In dvakrat bo treba čez. Velika večina, tudi najboljših kolesarjev na svetu, ima na tej višini velike zdravstvene probleme. Kolumbijci pač ne, ker je večina njih rojena še višje (kisel nasmeh). S Pogijem smo šli preverit, kako se njegovo telo odziva na tej višini. Presenečeno smo ugotovili - in hvala bogu, da je tako -, da ni imel nobenih težav. Naslednji dan smo ponovili vajo in potem še enkrat, da bi se res prepričali, ali na tej višini njegovo telo reagira tako, kot mora. Zadovoljni smo šli v Alpe. Tam kolesarje čaka srhljivka s ciljem na Alpe D'Huez! Verjemite mi, da bo na tem klancu milijon ljudi. Med njimi bo ogromno takih, ki ne marajo slovenskih kolesarjev, celo sovražijo jih. Vse po vrsti. Njihovi uspehi so preveliki, da bi imeli na svoji strani samo ljubeče navijače. Marsikaj se lahko zgodi. V preteklosti so, spomnimo se, Chrisa Froomea francoski in belgijski navijači polivali celo z urinom. Štiri Toure jim je vzel in zato so ga kaznovali na najbolj bizaren način.« opozarja Andrej Hauptman, ki je ob Pogiju že od prve njegove zmage v Franciji.

Ob prebranem se vprašanje ponuja kar samo: bo to samo dvoboj Pogačar - Roglič? Bo Rogliču končno uspelo? Andrej Hauptman se s tem ne obremenjuje. 

»Na papirju se sedem etap konča na vrhu klanca. Za nas se na vrhu klanca konča kar 12 etap. Dejansko je taka razlika med papirjem in cesto. Do polovice dirke je že sedem ciljev na klancu! To bo res peklenski Tour.« 

 

Uradno je 7 ciljev na vrhu klanca:

7. etapa - La Planche de Belle Filles , 9. etapa - Chatel les Portes du Soleil,  10. etapa - Megeve, 11. etapa - Col du Granon, 12. etapa - Alpe d'huez, 17. etapa - Peyragudes in 18. etapa - Hautacam.

 

In kaj pravi direktor dirke po Franciji o Tadeju Pogačarju in Primožu Rogliču: »Tadej Pogačar je zame kolesar, kot ga svet še ni videl. On je dvakrat zmagal na Touru, ko je bil star 20 in 21 let. Pri teh letih veliki Eddy Merckx Toura še vozil ni! Moram še kaj povedati? Primož Roglič je fenomen brez primere. Tako pozno je začel s kolesarskimi dirkami, v žepu pa ima take zmage! To je neverjetno, pravzaprav. Oba Slovenca sta zgodbi zase, in če letos zmaga nekdo tretji, bo to senzacija.«

 

Nosilec rumene majice prejme denarno nagrado 500.000 evrov

Zelena majica: 25.000 evrov

Pikčasta majica: 25.000 evrov

Bela majica: 20.000 evrov

Zmagovalec v etapi: 11.000 evrov

 

 

ŠKODA PREDSTAVLJA: APLIKACIJA TOUR DE FRANCE 2022

Bodite del družine. Z aplikacijo TDF 2022 v realnem času sledite svojim najljubšim kolesarjem!

 

 

Na vsakem Touru sodeluje okoli 250 vozil znamke ŠKODA. Gre predvsem za modela SUPERB in OCTAVIA, vidnejšo vlogo pa dobiva tudi čisto električni ENYAQ iV. Vsak avtomobil prevozi okoli 11 tisoč kilometrov. Skupaj torej prevozijo skoraj 2,8 milijona kilometrov! Za volanom je približno 300 voznikov, za brezhibnost avtomobilov pa skrbi 60 mehanikov!

Ko bodo kolesarji prečkali ciljno črto na Elizejskih poljanah, si zaslužijo vse naše spoštovanje, ne pozabimo pa niti na tiste v vseh avtomobilih, ki so del karavane. Gre za težko, naporno delo, ki morda ne poteka na očeh javnosti, a je nujno, da lahko v spektaklu Toura uživajo vsi, od tekmovalcev do gledalcev.

 

 

Električni ENYAQ iV v rdeči Corrida barvi je mobilni komandni center direktorja dirke Christiana Prudhomma: "Rdeča ŠKODA številka 1 je med Tourom več kot le avtomobil. Je kontrolni stolp, pisarna in cenjen prijatelj, ki mu popolnoma zaupam. Veseli me, da sodelujemo s tako zanesljivim, učinkovitim in dinamičnem partnerjem."

 

 

Rumena MAVIC podporna vozila (model SUPERB) so ves čas pripravljena na pomoč kolesarjem v težavah. V njih so mehaniki, ki lahko takoj priskočijo na pomoč v primeru okvare, jim ponudijo nadomestno kolo ali okrepčila. "Rumeni angel" je tako denimo rešil Jensa Voigta leta 2010, Chrisa Frooma leta 2016 in Rigoberta Urana leta 2017. Vsi so se znašli v enakih okoliščinah: s poškodovanim kolesom, vozilom ekipe daleč proč ter ciljno črto čisto blizu. Lahko bi bilo vsega konec, če ne bi na pomoč priskočil nevtralni MAVIC podporni avtomobil in omogočil, da so vsi trije kolesarji uspešno končali etapo. 

Vsak MAVIC avtomobil ima na strehi 6 koles različnih znamk in velikosti. Gre za kolesarski servis na štirih kolesih z vsemi mogočimi rezervnimi deli in izkušenim serviserjem na zadnji klopi. Eden od avtomobilov je vedno nekje blizu direktorjevega rdečega avtomobila, na njem pa so tri kolesa, posebej prirejena za vodilne tri kolesarje v skupnem seštevku. 

 

 

Vsaka ekipa ima vozila, ki sledijo pelotonu. Prevažajo mehanike, zdravnike, hrano, pijačo, rezervna kolesa in opremo. Vrstni red avtomobilov posameznih ekip je podvržen strogi hierarhiji, ki jo določijo organizatorji dirke glede na uvrstitev vodilnega kolesarja ekipe. Vrstni red se pred začetkom vsake etape posodobi. Seveda pa je položaj vozila v pelotonu izjemnega pomena. Bliže ko je avtomobil čelu dirke, hitreje lahko pride do kolesarja, ki se znajde v težavah. Najbolj kritični so makadamski in gorski deli etap, ki najpogosteje razbijejo glavnino, ekipni avtomobili pa se morajo odločiti, kateri kolesarji najbolj potrebujejo njihovo pomoč. 

Ko dobi ekipno vozilo klic na pomoč, mora prek radijske zveze prositi direktorja Christiana Prudhomma za dovoljenje, da zapusti svoje mesto in pohiti k vozniku, ki ga potrebuje. Kar je ob vseh ostalih vozilih, motociklih, kolesarjih in gledalcih precej zahteven podvig. To je tudi razlog, zakaj so takorekoč vsi vozniki nekdanji profesionalni kolesarji, saj le-ti "razumejo peloton". Primer: v primeru vetra v bok tak voznik ve, kako se bodo razporedili kolesarji, in se temu prilagodi. "To je izčrpljujoče, a ne smeš izgubiti pozornosti," je povedal Stephen Roche, nekdanji irski kolesarski velikan, ki je vozil ŠKODA VIP avtomobil na Touru leta 2014.

 

 

To so vozila organizatorjev, s katerimi prevažajo VIP goste in novinarje, ki imajo tako prvovrstno priložnost uživati v atmosferi in dogajanju.

 

 

Spoznajte rdeči avto!

 

Le eno vozilo lahko vozi pred kolesarji na štartu Tour de France in prečka ciljno črto skupaj z njimi. Ta posebna čast pripada slavnemu uradnemu rdečemu avtomobilu - mobilnemu komandnemu centru Le Toura. Tri tedne to vozilo, polepljeno s sponzorskimi logotipi in posebnimi dodatki, gosti direktorja dirke Christiana Prudhomma. 

Vse od leta 2015 je bil zaščitni znak najbolj znane in najbolj zahtevne kolesarske dirke na svetu ŠKODA SUPERB v posebni Corrida rdeči barvi, v letu 2020 prvič v priključnohibridni izvedbi iV. Na nekaj etapah ga je tedaj zamenjal čisto električni ENYAQ iV, ki je imel večjo vlogo v letu 2021, enako pa bo tudi letos.

Vsako jutro dirke se Prudhomme kljub svojim 190 cm udobno namesti na zadnjem sedežu, se osveži s pijačo iz majhnega hladilnika ob komandni konzoli ter prek radijske zveze pokliče svoje pomočnike in nadzornike ter preveri, kakšno je stanje na dirki. Ko je vse pripravljeno, da zeleno luč za začetek etape ter vodi peloton, ko oddirja proti cilju. Posebej za ta avto izdelana pomična steklena streha ni le lepotni dodatek - direktor dirke jo odpre, ko na začetku vsake etape z belo zastavico označi začetek tekmovanja.  "Obožujem ta avto," pravi Prudhomme, "fantastičen je. Gilles Maignan, moj voznik, ima 190 cm, tako kot jaz, pa lahko še vedno zadaj sedim zelo udobno. Brez težav celo prekrižam noge!"

Prudhomme mora ves čas sporočati navodila in prejemati informacije, komunicirati s štabi ekip, organizirati promet okoli pelotona in ostati v stiku z nadzorniki in drugimi vozili Toura, zato je med sprednjima sedežema nameščena komunikacijska konzola. S pomočjo šestih strešnih anten, nekaj mikrofonov in štirih radijskih kanalov Prudhomme nadzoruje celotno dirko. Tu je še ena posebost: modificirana troblja. S pritiskom na majhno stikalo ob volanu lahko rdeči direktorjev avto s posebnim prepoznavnim zvokom pozdravi tekmovalce in gledalce dirke.

 

 

 

Hočem to majico!

 

Kot je simbol Toura rdeči avto, trume navijačev ob progi ali cilj na Elizejskih poljanah, tako so zanj značilne rumena, pikčasta, bela in zelena majica, za katere se borijo kolesarji. Čast, da nosi tako zelo želeno rumeno majico, pripada najboljšemu kolesarju v skupni razvrstitvi. Pikčasto nosi najboljši hribolazec, tisti, ki nabere največ točk na posebej označenih gorskih ciljih. Belo obleče najboljši mladi kolesar, ki še ni dopolnil 25 let, zeleno pa najboljši šprinter, torej najhitrejši na posebej označenih "letečih" ciljih. ŠKODA je letos sponzor zelene majice že sedmo leto zapored. Še zanimivost: med leti 2004 in 2014 je bila ŠKODA tudi sponzor bele majice za najboljšega mladega kolesarja. 

Ko govorimo o ŠKODA zeleni majici, seveda ne moremo mimo Petra Sagana, ki jo je prvič osvojil leta 2012. Leta 2018 je dosegel svojevrsten mejnik: v zeleni majici je preživel okroglih sto dni! Leto kasneje je zeleno majico osvojil še sedmič in s tem postavil svetovni rekord. Poleg tega ima Sagan tudi 16 etapnih zmag na Touru. 

 

Najuspešnejši nosilci zelene majice

Peter Sagan - 7 x (2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2018, 2019)

Erik Zabel - 6 x (1996,1997, 1998, 1999, 2000, 2001)

Sean Kelly - 4 x (1982, 1983, 1985, 1989)

 

Za zeleno majico, ki je druga najstarejša majica na Touru, so se kolesarji sicer prvič borili leta 1953. Prvi nosilec je bil Švicar Fritz Schär. Zakaj pa je ta majica ravno zelena? Zato, ker je bil njen prvi sponzor, podjetje La Belle Jardiniere, proizvajalec kosilnic za travo! Njihova zaščitna barva je bila pač zelena.  

 

 

Kaj jejo kolesarji na Touru?

 

Včasih so pojedli veliko kruha in testenin, a danes ni več tako. Čeprav kolesar v 21 dneh dirke pokuri okoli 140 tisoč kalorij, mora njegova prehrana ostati raznolika in polna kvalitetnih hranil. Vsak dan kolesarji porabijo okoli 5000-8000 kalorij, odvisno od zahtevnosti etape. To je okoli 2-do 3-krat več kot v enem dnevu pokuri povprečen kolesar.

 

 

 

Kolesarji se morajo regenerirati po prejšnji etapi in se hkrati napolniti z gorivom za prihajajočo etapo, zato je njihov zajtrk ponavadi zelo obilen. Užiti morajo veliko ogljikovih hidratov, ki se počasi presnavljajo, kvalitetnih proteinov, nekaj zdravih maščob, a nič pretežkega.

 

Zajtrk sestavljajo skodela ovsenih kosmičev z oreški, velika omleta, trije sendviči s sirom in šunko, 100 g testenin, lonček jogurta, 500 ml sadni smuti, kozarec jabolčnega soka, kava.

 

 

Ker se etapa začne ob 12. uri, imajo kolesarji možnost, da se na avtobusu med vožnjo na štart še malo okrepčajo.

 

 

 

 

Ravninske etape, kjer so kolesarji veliko časa v pelotonu, ne zahtevajo veliko dodatnih ogljikovih hidratov, zahtevne gorske etape pa. Kolesarji tedaj ponavadi zaužijejo mešanico prave hrane in želejev, da bi tako vase vnesli okoli 60-90 g ogljikovih hidratov na uro.

 

Dve riževi ploščici, rogljiček z marmelado in šunko, 6 energetskih ploščic, 2 izotonočna gela, 2 pločevinki kokakole, 6 bidonov elektrolitične pijače.

 

 

Regeneracija se začne v trenutku, ko kolesar stopi s kolesa. Ponavadi še isti trenutek dobi v roko pijačo, jedo pa na avtobusu. Ključno je, da z dovolj veliko količino ogljikovih hidratov zapolnijo svoje glikogenske rezerve, in da dobijo dovolj proteinov, da se začno obnavljati mišice. To je primer, kaj bi lahko kolesar zaužil v prvih dveh urah po etapi.

 

 

 

Zvečer pojedo kolesarji veliko raznobarvne zelenjave in težje proteinske hrane, da poskrbijo za prehrambne osnove, ki sicer upočasnijo prebavo in zato zanje med dnevom ni časa.

 

 

 

Tudi po koncu etape kolesarjevo telo kuri velike količine energije. Zato morajo za vnos hrane poskrbeti tudi pozno zvečer. V igri so lahko prebavljivi ogljikovi hidrati, ki skrbijo za to, da so glikogenske rezerve polne.

 

 

Kako pa je s pijačo?

Hidriranost vpliva na regeneracijo in sposobnosti na kolesu. In ker morajo kolesarji na Tour de France dan za dnem tekmovati na vrhuncu svojih zmogljivosti, je ključno, da so ustrezno hidrirani. Kako je bilo s tem nekoč in kako je danes?

 

 

Do 60-ih let minulega stoletja je bil alkohol v vzdržljivostnem kolesarstvu nekaj običajnega. Kolesarji so pili tako pivo kot vino in šampanjec, in to tako zaradi hidracije kot za zabavo. Zmagovalec Tour de France leta 1904 Henri Cornet je tako vsak dan popil 11 litrov vroče čokolade, 4 litre čaja in šampanjec. Morda se to danes, ko so etape dolge po 5 ur, zdi noro, vendar je treba vedeti, da so tedaj kolesarji morali preživeti na kolesu po 18 ur na dan!

 

Pivo na vašo hidriranost res ne bo slabo vplivalo, a obstajajo bolj učinkoviti načini za doseganje tega cilja. Ekipe imajo glede vnosa alkohola danes izjemno stroga pravila. "Med Tourom nič, pa tudi v tednih pred tem ne," je odločna Judith Haudum, nutricionistka pri ekipi BMC. "Morda lahko v primeru, da zmagaš etapo ali imaš rumeno majico, pri večerji spiješ kozarček vina."

 

 

Vsak liter potu vsebuje okoli 900 mg natrija, 1 mg magnezija, 300 mg kalija in 15 mg kalcija. Dobra hidracijska strategija poskrbi za nadomestitev vseh teh elektrolitov, zraven pa kolesarju zagotovi zadostno količino tekočine in še nekaj kalorij. Vsebina določenega bidona je precej odvisna od vremena, vrste etape in kolesarjeve fiziologije. Uporabljajo pa se trije osnovni tipi športnih napitkov:

 

1. Hipertonični napitki: ti imajo najvišjo koncentracijo sladkorjev (10 % in več) in se uporabljajo predvsem za regeneracijo. Presnavljajo se relativno počasi, zato niso primerni za uživanje na kolesu, saj bi morali kolesarji upočasniti ali pa bi bili deležni težav s prebavo. Večinoma jih kolesarji dobijo v obliki sadnih sokov na avtobusu, ki jih po etapi vozi v hotel.

 

2. Izotonični napitki: te pijače imajo podobno koncentracijo sladkorjev (6-8 %) kot kri, kar pomeni, da se hitro absorbirajo, kolesarju pa hkrati zagotovijo precej goriva. Ta tip športnih pijač se večinoma uporablja na ravninskih etapah, ko kolesarjem ni potrebno iz sebe iztisniti maksimuma.

3. Hipotonične pijače: imajo najnižjo koncentracijo sladkorjev (1-4 %), a omogočajo najhitrejšo hidracijo. Pogosto jih uporabljajo ob zelo vročih dneh, tako da lahko kolesarji popijejo več, ne da bi imeli zaradi prevelike količine ogljikovih hidratov kakšne presnovne težave.

 

 

 

Profesionalci morajo vsak dan dirke popiti do 10 litrov tekočine. Med samim kolesarjenjem morajo popiti približno 2 bidona ali 500-1000 ml tekočine na uro. Ekipe ponavadi merijo, kako se potijo posamezni kolesarji, zato vedo natančno, koliko tekočine in elektrolitov morajo nadomestiti pri posameznem športniku. Upoštevati morajo tudi vreme in vzpone na trasi, saj nadmorska višina poveča potenje in izgubo tekočin. 

 

ŠKODA, če ne bi vedeli … 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pozor: Mohoričev položaj je po novem prepovedan!

 

 

 

 

 

 

 

To je fenomen, ki je sestavni del Tour de France - a je letos zaradi epidemioloških razlogov izjemoma odpovedan. Kako pa je videti?

 

Običajno se pred vsako etapo Toura po trasi zapelje 12-kilometrska karavana sponzorjev, ki imajo preprost cilj: gledalcem ob progi razdeliti na kupe darilc in ustvariti pri tem čim večjo zabavo. Sestavlja jo med 160 in 170 vozil, kolona pa je lahko dolga tudi 12 kilometrov in se po progi premika cele 4 ure. Ta cirkus na kolesih se na pot vedno odpravi točno 2 uri pred štartom dirke. Ekipa ŠKODA vsak dan podari več kot 30 tisoč čepic in majic, kar je več kot 600 tisoč skozi vso dirko. Celotna karavana pa v tem času podari neverjetnih 14 milijonov daril!

PR in foto: Škoda