V Ljubljani smo danes predstavili Manifest o branju na višji ravni, ki bo eden od temeljev slovenskega programa v Frankfurtu. Manifest so poleg Frankfurter Allgemeine Zeitung v Nemčiji objavili številni evropski mediji. 

Na predstavitvi so govorili dr. Asta Vrečko, Ministrica za kulturo Republike Slovenije, Jose Borginho, Generalni sekretar Svetovnega združenja založnikov (IPA), Anne Bergman, direktorica Evropskega združenja založnikov (FEP), Daan Beeke, predstavnik Evropske zveze združenj za promocijo branja (EURead), in Adriaan van der Weel kot predstavnik avtorjev Manifesta. Dogodek je povezoval kurator slovenskega programa dr. Miha Kovač.

Manifest so napisali štirje raziskovalci branja in založništva, Anne Mangen z Univerze v Stavangerju (Norveška), Adriaan van der Weel z Univerze v Leidnu (Nizozemska), Andre Schüller-Zwierlein z Univerze v Regensburgu (Nemčija) in Miha Kovač z Univerze v Ljubljani. Podprli so ga Nemška akademija za jezik in pesništvo (DASD), Svetovno združenje založnikov (IPA), Evropsko združenje založnikov (FEP), mednarodni PEN, Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY), Mednarodno združenje društev za promocijo branja (EURead) in Svetovno združenje knjižničarjev (IFLA) in seveda Javna agencija za knjigo RS.

Manifest poudarja, da je branje na višji ravni odlično orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. S takim branjem vadimo metakognicijo in kognitivno potrpežljivost, krepimo empatijo in se učimo na probleme gledati z različnih zornih kotov – vse to so nepogrešljive socialne veščine za ozaveščene državljane v sodobnih demokratičnih družbah. 

Slovenija bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je letos častna gostja, bolj kot druge države gostje izpostavila dve knjižni zvrsti, ki obe zahtevata branje na višji ravni, poezijo in filozofijo. Ljubljanski manifest v kombinaciji z njima sporoča, da navkljub orodjem, kot so umetna inteligenca in pametni telefoni, šteje predvsem to, kar imamo ljudje v glavah. Sposobnost branja na višji ravni in sposobnost kritičnega in analitičnega mišljenja so zato predpogoj, da lahko s pomočjo sodobnih tehnologij tudi v digitalni dobi ustvarjamo ogromno novih in neverjetnih reči. To je eno od osrednjih sporočil, s katerim prihaja Slovenija na Frankfurtski knjižni sejem. 

Slovenija bo to sporočilo podkrepila s strokovnim programom, na katerem bomo razpravljali o krizi pozornosti, širjenju branja v angleščini v celinski Evropi, pisanju in umetni inteligenci.

Ljubljanski manifest bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavljen v sredo, 18.oktobra ob 10.00, v prisotnosti slovenske in nemške ministrice za kulturo ter ob kratkem video nagovoru Margaret Atwood.

V sredo, 18.oktobra ob 19.30 se bodo v Nemški nacionalni knjižnici o Ljubljanskem manifestu pogovarjali trije pisatelji Durs Grünbein, Matthias Göritz in Aleš Šteger.  

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je ob predstavitvi Ljubljanskega manifesta o pomenu branja na višji ravni povedala:

»Slovenija častna gostja knjižnega sejma v Frankfurt je najpomembnejša in najobsežnejša kulturna prireditev in knjižna predstavitev Slovenije, odkar obstaja kot samostojna država. V slovenskem paviljonu bomo predstavili več kot 400 prevodov del slovenskih avtorjev v tuje jezike, ki so izšli v zadnjih dveh letih, kar je za državo z dvema milijonoma prebivalcev izjemen dosežek. Veselimo se mednarodne prodornosti naše knjižne produkcije in odprtosti drugih evropskih kultur, saj z branjem avtorjev in avtoric iz Slovenije sprejemajo dejstvo, da evropsko kulturo sooblikuje množica različnih kultur in jezikov z več ali manj govorci, vsak od njih, tudi slovenski, pa ima svoje posebnosti, ki bogatijo in širijo evropsko misel. Programsko vodstvo slovenskega gostovanja v Frankfurtu se je odločilo, da kot enega od stebrov svoje prisotnosti izpostavi pomen branja na višji ravni, oziroma tako imenovanega poglobljenega branja, saj ima knjižno branje zahtevnejših vsebin v sodobnih družbah še vedno pomembno vlogo pri razvoju kognitivnih zmožnosti in splošne razgledanosti, utrjuje in izboljšuje tudi časovni obseg pozornosti posameznika in spodbuja sposobnost vživljanja, vse to pa so osnovni gradniki kritičnega mišljenja, ki je pogoj za demokratično družbo. Tudi v času pospešenega razvoja razvoj zaslonskih tehnologij in umetne inteligence je branje knjig, tiskanih ali elektronskih, branje zahtevnih vsebin, ki zahtevajo visok nivo in časovni obseg pozornosti, bistveno. Branje namreč ni le sredstvo osebnega razvoja posameznika in vseživljenjskega učenja, spodbuja tudi razvoj številnih socialnih veščin. Branje torej, ki ga tradicionalno pojmujemo kot dejavnost posameznika, v samoti, je bistven gradnik skupnosti, odprte, sprejemajoče in povezane družbe. Veseli me, da bo Slovenija z Ljubljanskim manifestom kot svojim programskim poudarkom gostovanja na frankfurtskem sejmu, doprinesla k razvoju odprte in demokratične družbe v Evropi.« 

VIR: Javna agencija za knjigo RS, projekt Slovenija, častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu