V iskanju pravega recepta za obdobje pomnoženih kriz

Ljubljana - V Mestnem muzeju Ljubljana je potekal tradicionalni letni dogodek Inštituta za strateške rešitve ob izdaji revije The Adriatic: Strategic Foresight 2024, letos z naslovom Klic v sili: Makrodinamika, podnebje in izzivi upravljanja. V središču je bilo razumevanje globalnega dogajanja, ki ga narekujejo okoljska kriza, vojna v Evropi, tehnološki napredek in hitra geopolitična dinamika. Kako ti dejavniki vplivajo na Zahodni Balkan, kako se regija odziva na hitro dogajanja in kje lahko Slovenija v tem nepredvidljivem okolju išče priložnosti za svoje strateške interese? 

Odgovore na ta vprašanja so ponudili gostje dogodka, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ob njej pa tudi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja mag. Maja Krumberger, sekretar strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport dr. Jernej Štromajer, predsednik uprave družbe Salonit Anhovo dr. Tomaž Vuk, član uprave NLB Andrej Lasič in članica uprave Pošte Slovenije Ivana Vrviščar.

»Smo v času močne geopolitične dinamike. Letošnja izdaja revije The Adriatic: Strategic Foresight 2024 se tematsko osredotoča na podnebne spremembe, naravne katastrofe in vplive, ki jih imajo te na finance in logistiko. Vse to ima močan vpliv tudi na regijo Zahodni Balkan. Če želimo, da bodo države v regiji sledile globalnim trendom in se demokratično okrepile, je potrebna čim prejšnja integracija teh držav v skupno ekonomsko cono z EU. O politični integraciji se lahko v tem primeru začnemo pogovarjati pozneje,« je dejal direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun. 

Ali se svet vrača v preteklost? Na to vprašanje je odgovarjal dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja ter raziskav na ISR, ko je predstavljal glavne izzive, ki nas čakajo v globalnem okolju leta 2024. »Pri odločitvah je pomembno, da teh ne sprejemamo s plašnicami. Prepričani smo, da nasilje in geopolitični nemiri ne bodo vplivali na blagovno menjavo, misleč, da se to dogaja 'le za ograjo'.«

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je osredotočila na načine, kako namerava Slovenija v varnostnem svetu OZN zagotavljati interese slovenskega prebivalstva in upravljati z vse večjim številom konfliktov po svetu. "Vojna v Ukrajini in konflikt v Gazi sta svet razdelila. To povečuje vlogo nestalnih članic, kot je Slovenija, ki lahko s svojimi glasovi vplivajo na oblikovanje večine," je dejala. "Slovenija je bila vedno prepoznana kot zagovornica in varuhinja človekovih pravic. Zdaj pa se moramo prilagoditi novim globalnim izzivom."

Eden izmed teh so podnebne spremembe, pri čemer je ministrica opozorila, da so trenutni največji onesnaževalci ZDA, EU in Kitajska. "Te države nosijo največjo odgovornost pri naslavljanju podnebnih sprememb."

Direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun je opozoril na problematiko, da je večina držav na Zahodnem Balkanu še vedno odvisna od premoga, čemur je pritrdila tudi ministrica. "Ukinitev fosilnih goriv predstavlja resen izziv za uspešno izvedbo zelenega prehoda v regiji."

Postopna integracija kot pravi recept
Prizadevanja slonijo na tesnejšem sodelovanju z EU. Kljub 20-letnim prizadevanjem za širitev EU na Zahodni Balkan smo po oceni ministrice še vedno precej oddaljeni od cilja. "Zato je Slovenija zavzela proaktivno stališče, da bi EU do leta 2030 v integracijo vključila Zahodni Balkan. Ta scenarij se morda zdi iluzoren, vendar predstavlja strateško nujnost. To je dejstvo, ki se ga vse bolj zavedajo tudi večje države, kot sta Nemčija in Francija.

"Danes, ko govorimo o postopnem vključevanju Zahodnega Balkana v EU, je načrt, da države vključimo postopoma, na področjih, kjer že imajo usklajene politike. 'Postopno vključevanje' je danes koncept, o katerem se strinjajo tako EU kot države Zahodnega Balkana, da se te države pripelje na enoten trg," je poudarila ministrica. 

Kako krmariti v obdobju nenehnih kriz? 
Podnebne spremembe, povečane negotovosti, spremembe v geopolitični dinamiki, izzivi v logistiki, na Zahodnem Balkanu pa vprašanje integracije držav v EU. Kako to vpliva na podjetja in kako naj se ta prilagajo novim paradigmam in iščejo nove gospodarske modele? O tem je z gosti razpravljala direktorica Združenja Manager Petra Juvančič. Vprašanje, kako ob tveganjih podnebnih sprememb voditi državno politiko in biti čim bolj pripravljeni, je ključno v sodobnem svetu. Dr. Jernej Štromajer, sekretar strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, izpostavlja, da živimo v obdobju nenehnih kriz, s stalno prisotno krizo podnebnih sprememb, ki bdijo nad vsemi. "Podnebne spremembe so realnost, s katero se moramo soočiti, in zdaj stojimo pred vprašanjem, kdo bo nosil finančno breme zelenega prehoda."

Za varnost in odpornost moramo skrbeti z zdravo kmečko pametjo
Na Ministrstvu za gospodarstvo so zagnali projekt GREENovated Slovenia, ki se osredotoča na to, kako biti inovativni in učinkoviti pri razporejanju sredstev za raziskave, razvoj in izobraževanje. "Verjamemo, da je konkurenčna prednost Slovenije v njenem znanju in tehnološkem napredku, ki ga lahko ponudimo svetu." 

Ne samo lanskoletne ujme in požar na Krasu leto prej, mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, je opozorila, da smo bili v tem obdobju priča tudi rekordnemu številu vetrolomov. "Ne smemo se slepiti, da so ti dogodki neobvladljivi, ker so obvladljivi." Andrej Lasič, član uprave NLB, k temu dodaja, da se podjetja vse bolj zavedajo potencialnih posledic podnebnih sprememb in jih vpeljujejo v svoje poslovne strategije. "Za našo varnost in odpornost moramo skrbeti z zdravo kmečko pametjo."

Ne delajmo si utvar, da zmoremo vse sami
Dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Salonita Anhovo, cementarne z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, poudarja iskanje ravnotežja med skrbjo za okolje in odgovornostjo do zaposlenih. "Stremimo k iskanju takšnih ravnovesij, ki omogočajo trajnostno rast in razvoj družbe." Salonit Anhovo se zaveda potrebe po izvedbi zelenega prehoda. "Po drugi strani pa se ne moremo vsi enako hitro prilagoditi temu procesu. To hkrati predstavlja priložnost, saj bomo tisti, ki bomo ta prehod izvedli bolj kvalitetno, tudi bolj uspešni."

Opozarja, da si ne smemo delati utvar, da bi lahko vse rešili sami. "Na primer, pri prizadevanjih za krožno gospodarstvo je nujna usklajenost z drugimi gospodarskimi subjekti." Opozoril je, da je bistveno za podjetja, da prepoznajo in razumejo lastne zmožnosti in cilje. "Pri tem delu smo odvisni od drugih deležnikov v družbi."

Geopolitična dinamika lahko letos postane še bolj pereča
Glede trenutnih svetovnih gospodarskih razmer je Ivana Vrviščar, članica uprave Pošte Slovenije, opozorila, da večina podjetij intenzivno deluje na področju zelenega prehoda, obenem pa se soočamo tudi z naraščajočimi geopolitičnimi izzivi. Pokazala je na stanje trenutne situacije v Rdečem morju, skozi katerega poteka 18 % svetovne trgovine. 

"Pošta Slovenije, kot logistično podjetje, se zelo dobro zaveda teh izzivov." Čeprav je zeleni prehod v ospredju interesov mnogih podjetij, obstaja velika verjetnost, da bo geopolitična dinamika v letu 2024 postala še bolj pereča. Ob tem opominja, da "vsaka kriza za seboj prinese tudi določene priložnosti."

Za zaključek je dr. Tomaž Vuk izpostavil, kako pomembne so takšne razprave za uspeh slovenskega gospodarstva. "Želim si več takšnih diskusij, ki omogočajo jasen pogled brez 'plašnic'," je dejal. Dogodek se je zaključil z druženjem in s pogostitvijo z vini Ptujske kleti (Vina Pullus). 

Več informacij: www.isr.si / www.theadriatic.com

VIR: ISR