Tekst: A. Černivec / Siol – Avto moto             Foto: G. Pirman

V uredništu Siola Avto moto so pod drobnogled vzeli Ford S-MAX hibrid in se nad njim navdušili.

Pri najbolj športnem enoprostorcu je prva generacija doživela devet let (2006-2015) in druge, pred tremi leti prenovljene, tudi še ne nameravajo upokojiti. Namesto tretje generacije so lansirali preizkušenega Ford S-MAXa s spremenjeno pogonsko tehniko. Vozili smo 2,5-litrski bencinski motor s hibridnim električnim postrojenjem, ki naj bi izpodrinil dizla in podaljšal življenjsko dobo S-maxa.

Podoba S-maxa druge generacije se je po prenovi komaj opazno spremenila. Odsotnost enoprostorskih drsnih vrat uspešno nadomešča z izdatnim kotom odpiranja za udoben dostop do treh sedežev. Nivo opreme ST-Line ga postavlja na športno podvozje 141 milimetrov od tal na gumah 235/50 R18, dodaja športna odbijača, spojler in črni strešni letvi.

Poslovni paket 2, ki dviguje ceno za skoraj pet tisočakov, posega tudi na zunanjost. Govorimo o dinamičnih LED-žarometih, osvetljevanju ovinkov z meglenkama, električno pomičnih vratih prtljažnika (daljinsko, s stikaloma na vratih in v kabini ter “prostonožno z brco”), daljinskem upravljanju stekel, kromu okoli oken, meglenk in maske.

Vseh pet sedežev je oblazinjenih s perforirano tkanino in rdeče prešitimi usnjenimi robovi, spredaj v treh vrstah. Rdeči šivi izstopajo še na volanu in oblogah vrat. Športna sprednja sedeža sta polno električno nastavljiva, voznikov s tremi spomini, ki sežejo tudi na zunanji ogledali.

Poleg sprednjih sedežev sta ogrevana še volan in vetrobransko steklo. Enaki sedeži v drugi vrsti (isofix) so vzdolžno pomični, naslonjala so potovalno nastavljiva po naklonu in poklopna. Dvojna klima seže skozi zračnike tudi v drugo vrsto, pred motečo svetlobo ščitita senčnika čez okna.

S-MAX je serijsko potovalno opremljen z zaprtimi predali (dva velika in dva manjša), držali za pijačo v vratih in na vmesni konzoli ter žepoma za naslonjali. Poleg vhodov USB in vtičnice 12 V je serijski tudi priključek 230 V. Kot potovalnik ima zadaj avionski mizici, voznik pa z malim ogledalcem nadzira, ali mladež po avtu packa s hrano.

Stikala za odpiranje in zapiranje so na armaturni plošči, na daljinskem upravljalniku in zadaj v vratih, ubogajo pa tudi na zamah z nogo. Za dva člana uredništva je zgornji položaj dvignjenih vrat prenizek. Prtljažni prostor je osvetljen z dvema lučkama, opremljen z zaprtim predalom in 12-voltno vtičnico.

Na bočnih straneh sta dva utora za pijačo, ki verjetno spadata k različicam s sedmimi sedeži. Naslonjala druge vrste se iz prtljažne strani polaga električno. Zaščitna mreža za tovor se lahko pritrdi na stropu za prvo in drugo vrsto sedežev. Na mestu rezervnega kolesa pod prtljažnikom je baterija hibridnega sistema, prostor za pribor pa so našli pred desnim sedežem v drugi vrsti. Dodatno vgrajena vlečna kljuka zdaj zapreže največ 1.750 kilogramov, to je 250 manj kot prej pri dizlu.

S-max pričaka voznika z nazaj pomaknjenim sedežem, ki se po spominu vrne na ustrezno mesto. Sprednja sedeža sta športno, vendar ne utesnjeno ukrojena, stopalki sta športni, za oporo leve noge pa je zmanjkalo kovine. Volan je z 2,7 zavrtljaja neposreden, oblika in oprema obroča sta nespremenjeni. Govorimo o upravljanju menijev na obeh prečkah ter pod njima nameščenih stikalih tempomata, telefona in avdiosistema.

700-litrski prtljažni prostor se lahko poveča do 2.200 litrov, zaščitno mrežo za natovorjene predmete se lahko namesti za prvo ali drugo vrsto sedežev.

Položaje menjalnika P, R, N in D izbira voznik z vrtenjem okroglega gumba na konzoli med sedežema. Položaj P se, kot običajno, pri ugasnjenem motorju vklopi samodejno. Ročna izbira prestav zaradi menjalnika CVT odpade s tem tudi ročici za volanom.

Prostor znotraj velikih merilnikov hitrosti in vrtljajev ter barvni zaslon med njima sta zapolnjena z množico koristnih podatkov. Enako kot prej so nekateri stalni, lahko jih izbere voznik, ali pa se prikažejo kot opozorila. Vse je pregledno izpisano s primerno veliko pisavo.

Nad osrednjim zaslonom s premium navigacijskim sistemom Sony+DAB (del poslovnega paketa 2) je uporaben zaprt predal, spodaj so pregledno razporejena stikala klime, ogrevanja sedežev, volana in vetrobranskega stekla. Smiselno vsebino “kvarita” velik gumb “vol” in stikalo sprednje kamere. Osrednja konzola se urejeno konča s še enim predalčkom in seveda vrtljivim gumbom menjalnika.

Med standardno opremo spadajo senzor za dež, speljevanje v klanec, elektronska zavora, ki prevzema vlogo sistema auto hold in ob speljevanju popusti brez sunka, pomoč pri ohranjanju lege, opozorilo za nezbranost, zaklepanje zadnjih vrat od znotraj s stikalom, Fordov MyKey …

Že omenjeni poslovni paket 2 dodaja radarski tempomat, ki se prilagaja hitrosti vozil spredaj, “prebere” pa tudi stoječa vozila na prometnem pasu. S-max zna parkirati prostoročno, omogoča 360-stopinjski pogled naokrog ter ločena pogleda naprej in nazaj, samodejno zasenči luči, opozarja na vozila v mrtvem kotu pri vožnji naprej in vzvratno.

Vsako naslonjalo posebej se s prtljažne strani polaga z električnimi stikali.

Bencinski hlapi več štejejo kot dizelski

Pri Fordu še vedno računajo na športno naravnane večje družine, ki dajejo enoprostorcem prednost pred crossoverji, z elektriko podprt bencin pa naj bi jim še posebej zadišal. Pospeški so celo malo boljši, poraba pa manjša, kar z večjim rezervoarjem (70 litrov) pomeni celo večji bencinski doseg.

Kapaciteta baterije 1,1 kilovatne ure omogoča, da S-max speljuje neslišno, vendar se kmalu vključi motor. Med umirjenim pospeševanjem z običajno dinamiko merilnik preskakuje vrtljaje, kot da menja stopnje prestav. Teh seveda ni, zato vse teče gladko brez kakršnihkoli sunkov in dodatnega hrupa.

Kadar je treba izkoristiti pogonsko moč, se pokaže razlika med CVT in stopenjskimi menjalniki. Na pospeševalnih pasovih, kjer je voznik dolžan čim prej doseči hitrost prometnih tokov, smo praviloma pritisnili stopalko za plin do konca (kick down). Merilnik vrtljajev je poskočil na 5.500 hkrati z naraščajočimi decibeli. Oboje se je umirilo, ko smo popustili plin oziroma ko so se vrtljaji poravnali s hitrostjo.

Trije enaki sedeži so prilagodljivi, oblazinjeni s perforirano tkanino, usnjeno obrobljeni, rdeče prešiti in opremljeni s sidrišči isofix. 

Na potovanju po avtocesti je hibrid enako miren in tih kot dizel. Motor se pri 130 na uro (133 po merilniku) vrti s 2.400 vrtljaji po ravnem, če gre malo navzgor, CVT brez hrupa reagira s 100 ali 200 navzgor. Glede vrste pogona se voznik niti ne zaveda, kdaj je vožnja električna oziroma kolikšen je njen delež. No, lahko opazi, da je med EV merilnik vrtljajev padel na 0, tako kot trenutna poraba goriva.

Dizelski S-max ima seveda svoje prednosti. Ponuja večjo končno hitrost in igrivo športno vožnjo s prestavljanjem izza volanskega obroča. Kick down prenaša brez hrupa, saj preprosto izbere ustrezno prestavo, z več navora deluje bolj lahkotno in vleče priklopnik z največjo dovoljeno maso 2.000 kilogramov, kar je 250 več od hibrida.

Naš odgovor je NE. Po 14-dnevnem druženju smo se hibrida navadili in ga sprejeli. Dinamični vožnji se nismo odpovedali, vendar smo jo prilagodili menjalniku, hibridnemu načinu pogona in seveda osnovnemu namenu uporabe družinskega enoprostorca. No, ovinkom na podeželskih in zavitih gorskih cestah pa vseeno nismo ostali nič dolžni. Testni S-max ima vendar športno podvozje.

Vir: Fordmagazin