Letošnja tema Dneva Zemlje je "Planet proti plastiki" kot poziv k zmanjšanju uporabe plastike v korist zdravja ljudi in vseh živih bitij našega planeta. Zdravi ekosistemi omogočajo zdravje planeta in njegovih prebivalcev ter podpirajo ekosistemske storitve, od katerih smo odvisni. Ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti je zato ključno, saj vpliva na naše zdravje, gospodarstvo in kakovost življenja.

Letošnja tema Dneva Zemlje je "Planet proti plastiki" kot poziv k zmanjšanju uporabe plastike v korist zdravja ljudi in vseh živih bitij našega planeta. Zdravi ekosistemi omogočajo zdravje planeta in njegovih prebivalcev ter podpirajo ekosistemske storitve, od katerih smo odvisni. Ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti je zato ključno, saj vpliva na naše zdravje, gospodarstvo in kakovost življenja.

Plastika ogroža zdravje vseh živih bitij na našem planetu. Kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo. Mnogi od teh izdelkov, kot so plastične vrečke in embalaža, se uporabljajo le kratek čas, v okolju pa lahko ostanejo več sto let, preden se razgradijo. V morjih je 500-krat več kosov mikroplastike kot je zvezd v naši galaksiji, do leta 2050 pa bo masa plastike v svetovnih oceanih presegla maso rib. Ob Svetovnem dnevu Zemlje se osredotočamo na to, kako lahko vsak od nas prispeva k ohranjanju okolja, narave in ekosistemskih storitev.
 
Obnova ekosistemov je ključna za blaženje podnebnih sprememb
Podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti sta dva neločljiva in soodvisna procesa, dva vidika ene krize, povzročena z netrajnostno rabo naravnih virov, ki se medsebojno pospešujeta. Ohranjena in odporna narava je ključna pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Z ohranjanjem zdravih ekosistemov in izboljšanjem biotske raznovrstnosti v gozdovih, mokriščih, traviščih ter vodnih in obvodnih zemljiščih povečujemo ponore ogljika in odpornost teh sistemov. Tako na primer obnova naravnih vodotokov in poplavnih ravnic zmanjšuje intenzivnost poplav in preprečuje sušnost, naravi prijazne gozdarske in kmetijske prakse omogočajo pridelavo zdrave hrane, ohranjanje vrst in habitatov v dobrem stanju ter tudi bolj zdravo in prijetno bivalno okolje za ljudi. Območja varovane narave izjemno prispevajo z ohranjanjem dobrega stanja ekosistemov in vrst, ter s tem večajo sposobnost blaženja podnebnih sprememb in zmanjševanja upada biotske raznovrstnosti.
 
Slovenija – ozemeljsko majhna, a biotsko zelo velika
Sloveniji pripada manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine in le 0,014 odstotka kopnega, vendar na tej površini živi več kot en odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in preko dva odstotka kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta. Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot 40 odstotkov Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena. Varujemo jih v enem narodnem parku, 50 naravnih parkih, 61 naravnih rezervatih in enem strogem naravnem rezervatu, 1097 naravnih spomenikih, 113 spomenikih oblikovane narave ter 355 območjih Nature 2000.

VIR: MNVP