Dva dni pred potrditvijo kompromisnega besedila o usklajenih pravilih o umetni inteligenci je več kot 200 organizacij s področja evropskega kulturno-kreativnega sektorja, med njimi tudi AIPA, v odprtem pismu evropske odločevalce pozvalo, da čim prej podprejo predlog akta. Kot so zapisali, bo EU s tem korakom pokazala globalno vodstvo na tem področju, saj gre za prvo tovrstno zakonodajo na svetu. Poleg tega je sprejem akta pomemben za dobrobit državljanov EU, ustvarjalcev, imetnikov pravic, kulturno-kreativnega sektorja in celotnega evropskega gospodarstva, so poudarili.

Kot so izpostavili v Evropski komisiji, je namen zakonodaje zagotoviti varnost sistemov umetne inteligence ter spoštovanje temeljnih pravic in vrednot, obenem pa spodbujati vlaganje in inovacije na tem področju. Akt tako vsebuje varovala za uporabo umetne inteligence na območju EU in omejitve pri njeni uporabi. Temelji na oceni tveganja za posamezne programske modele, večje kot je tveganje za pravice ali zdravje posameznika, več je obveznosti. Posamezniki bodo glede na dogovor imeli pravico do pritožb in smiselnih pojasnil. V primeru kršitev so predvidene kazni v razponu od 7,5 milijona evrov ali 1,5 odstotka prometa do 35 milijonov evrov ali sedem odstotkov globalnega prometa.

Zakonodaja med drugim predvideva, da morajo biti temeljni modeli umetne inteligence (npr. ChatGPT in GPAI), preden pridejo na trg, usklajeni z obvezo o preglednosti. To med drugim vključuje pripravo tehnične dokumentacije ter uskladitev z evropsko zakonodajo o avtorskih pravicah in širjenju podrobnih povzetkov o vsebini, ki se uporablja za izobraževanje. Ta določba je ključna tudi za evropsko kulturno-kreativno industrijo, saj bodo morali upravljavci sistemov generativne umetne inteligence za uporabo del pri strojnem učenju spoštovati avtorske pravice, kar pomeni pridobivanje dovoljenj za uporabo del in nadomestila za njihovo uporabo.

Področje doslej ni bilo urejeno, zato so dela uporabljali brez privoljenja imetnika pravic in brez kakršnihkoli pravnih posledic. Ustvarjalci in njihove organizacije so prepričani, da bo nova zakonodaja spodbudila okolje, kjer se spoštujejo avtorske pravice in komercialne svoboščine, hkrati pa se spodbujanje licenciranje vsebin za modele inteligence. To bo zagotovo privedlo do novih partnerstev in poslovnih ter inovacijskih priložnosti. "Uvedba obveznosti za upravljavce sistemov generativne umetne inteligence ni le pravilna odločitev, ampak postavlja EU v položaj, da ta lahko pomaga postaviti globalni standard v regulaciji umetne inteligence. Prav tako lahko EU z ustrezno zakonodajo postane ključni dejavnik za ustvarjanje vrednosti na tem področju in prostor za prihodnji razvoj in inovacije sistemov umetne inteligence," so prepričani v evropskem kulturno-kreativnem sektorju.

Evropska komisija je zakonodajo o umetni inteligenci predlagala že leta 2021, Svet EU in Evropski parlament pa sta okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci dosegla v začetku decembra lani. Akt po sprejemu v Evropskem parlamentu še ne bo začel takoj veljati, nekatera pravila se bodo začela uporabljati v roku šestih mesecev, druge določbe akta pa dve leti pozneje.

V AIPA pozdravljamo odločitev Sveta EU, da podpre akt o umetni inteligenci. "Področje umetne inteligence se izredno hitro razvija oz. gre za najhitreje razvijajočo se tehnologijo v zadnjih desetletjih. Ta razvoj vpliva tudi na avdiovizualni sektor. V AIPA podpiramo napore krovnih organizacij za ureditev tega področja umetne inteligence, zato pri tem aktivno sodelujemo, tudi z različnimi pozivi odločevalcem", je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik.

Prepričan je, da je treba postaviti jasna pravila igre, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s pretočnimi platformami. Te v večini držav (še vedno) uporabljajo dela ustvarjalcev, njim pa za uporabo ne plačujejo nič. To se dogaja že vrsto let. Slovenija je sicer lani z novelama Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) dobila eno najsodobnejših zakonodaj s področja kolektivnega upravljanja pravic na svetu, ki ustvarjalcem zagotavlja tudi nadomestila z naslova uporabe njihovih del. "Pred tem pa so na pravice čakali dolga desetletja, saj je bila uporaba tehnologije vedno več korakov pred zakonodajo. To se ne sme ponoviti v primeru uporabe umetne inteligence, kar pa je naloga odločevalcev. Ti morajo pripraviti zakonodajo, ki bo kos hitremu razvoju tehnologije," poudarja Štibernik.

VIR: AIPA