Marko Drobnič je dodal, da je metalurgija ena izmed temeljnih panog v Sloveniji z veliko perspektivo, seveda v primeru, da se ga ustrezno podpre. Spomnil je, da sta GZS in SRIP MATPRO za to področje sicer spisala strategijo že leta 2014. To je ocenil kot zelo smiselno, saj se je zatem začela pripravljati strategija pametne specializacije, ki prvotno metalurgije sploh ni umestila med prednostna področja. MATPRO je bil zatem ‘testni’ SRIP z odličnimi rezultati – omenil je projekte MARTINA, MARTIN, ČRMLJ. Kot črno piko je označil neuresničen cilj, da se uvrsti metalurgijo kot enega ključnih področij pri ARRS (danes ARIS), kar doslej ni uspelo. Izpostavil je tudi nujnost intenzivnejših raziskav in razvoja tako na bazični kot aplikativni ravni ter dodelitev  več sredstev na celotni RR vertikali.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je spomnila na lanskega aprila podpisano zavezništvo med GZS, KOsRIS, Rektorsko konferenco RS in Vlado RS, čigar namen je doseganje strateških ciljev, kot so povečanje vlaganj v raziskave in razvoj ter okrepitev sodelovanja med gospodarstvom, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami. Ob tem je izrazila zaskrbljenost, a hkrati velika pričakovanja do novoustanovljene Agencije ARIS, ki prevzema inovacije ter tako poleg raziskovalcev pokriva tudi gospodarstvo. Spregovorila je tudi o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki, kot je dejala, »ponovno buri duhove. Imamo resen problem, da se na deklaratorni ravni vsi deležniki strinjajo s povišanjem sredstev za razvoj, vendar marsikateri nasprotujejo temu, da bi se večji delež prejelo gospodarstvo. Vendar pa bi ta sredstva bila namenjena raziskovalcem, ki delajo za gospodarstvo, ne pa neposredno gospodarstvo.« GZS se po njenih besedah zaveda, da brez večjih vlaganj v raziskave in inovacije, brez redne finančne podpore SRIPov, ki so se izkazali kot odlična platforma za sodelovanje, ne bo šlo. Zato je GZS postavila steber Viri financiranja. Nahtigal je napovedala, da naj bi v naslednjem letu članom ponudili platformo za podporo, »da bi pametna specializacija tam, kjer imamo gospodarstvo, lahko živela polno.«

Partnerstvo SRIP MATPRO šteje, kot je povedala koordinatorka Tjaša Polc, 75 članov. Omenila je pred časom pripravljeno brošuro Kompetence za SRIP MATRPO, v kateri je opredeljenih nekaj novih profilov ter določene spretnosti, znanje in veščine, ki jih bodo podjetja potrebovala, kar je povezano tudi s Karierno platformo za napovedovanje potreb po kompetencah v okviru pilotnega projekta razvoja človeških virov.  

SRIP MATRO po besedah dr. Bojana Podgornika, IMT, pokriva pet fokusnih področij, in sicer jekla in posebne zlitine, aluminij, tehnologije, multikomponentne pametne materiale, funkcionalne premaze in napredna veziva za kovine. Naštel je projekte MARTINA, ČRMLJ, MARTIN ter INO3DPR, ki so prinesli lepe rezultate, ob tem pa bil kritičen, da že od leta 2018 dalje ni primernih razpisov, zaradi česar so se aktivnosti ustavile. Podobno se dogaja na ravni pilotnih centrov. »Že leta 2017 je imel SRIP pripravljen pilotni center za lahke kovine (SiPCAST), podobno tudi za kompozite (SiPCOMAT), a tudi tu sedaj vse stoji,« je bil jasen. Glavna naloga v prvem delu sedanje 4. faze bo revizija fokusnih področij. Na vrhu agende je pri tem zeleni prehod in brezogljična družba. Podjetja potrebujejo podporo, če želijo uvajati nove tehnologije, je dejal, pri čemer pa bo v tem primeru treba odpirati raziskave na bazični ravni. Na strani SRIP pa bo treba pogledati, kako znižati energijske potrebe pri izdelave in predelavi, povečati delež reciklaže, zmanjšati CO2 izpust preko uvajanja zelenega vodika, razviti materiale za ekstremne pogoje ipd.

Prof. dr. Jožef Medved, Oddelek za materiale in metalurgijo, UL – Naravoslovnotehniška fakulteta, je dodal, da se bo poraba materialov čez nekaj let bistveno višja kot danes, v kolikor želimo doseči zastavljene cilje. Imeti proizvodnjo materialov v Sloveniji pomeni strateško prednost, je poudaril in dodal, da na primer transportne industrije brez aluminija sploh ne bo. Poraba je tam porasla bistveno hitreje od načrtov. Potenciale za aluminij vidi v medicini, farmaciji, vojaški industriji, pri prenosu energije … V prihodnosti je interes razviti nove zlitine aluminija, ki so izdelane iz sekundarnega vira aluminija, vendar ta, glede na hitro rastoči trg potrošnje, predstavlja premajhno količino, zato bo primarni aluminij vedno nujna surovina … Med perspektivami je omenil projekt RRI Napredni ogljično nevtralni trajnostni materiali in tehnologije za prehod v zeleno družbo in dvig kvalitete življenja, pri čemer upa na čimprejšnje razpise.

Sklepi:

VIR: GZS