Ljubljana, 24. maj 2024 – Člani strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije (SSRRI), vsi izhajajo iz eminentnih podjetij, so na seji z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorjem Papičem razpravljali o nujnih ukrepih za izboljšanje raziskovalno razvojnega in inovacijskega okolja ter njihovega povezovanja. Nujno je izoblikovati večletno razvojno inovacijsko strategijo ter finančni okvir RI, uvesti ustrezne ukrepe za prenos znanstvenih dosežkov aplikativnih raziskav javnih raziskovalnih inštitucij v gospodarstvo, povezovanje gospodarstva z javnimi raziskovalnimi inštitucijami in za podporo prehodu pilotnih inovacijskih projektov gospodarstva v naslednje tehnološke razvojne faze, proizvodnjo in komercializacijo. Nujno potrebno je, da se s spremembami Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je v obravnavi, jasno opredeli vlogo in aktivnosti reprezentativnih gospodarskih zbornic na področju spodbujanja raziskav, razvoja in inovacij, primerljivo z drugimi gospodarskimi zbornicami v EU, so med drugim izpostavili člani strateške sveta.

Izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič je uvodoma dejala, da je postalo MVZI s prevzemom inovacij eno ključnih ministrstev za konkurenčnost tako gospodarstva kot raziskovalno akademske sfere. »Če ne bo močnega gospodarstva, ne bo močnega šolstva, razvoja, inovacij …,« je dejala in spomnila na stališče SSRRI, da gresta znanost in gospodarstvo z roko v roki. Izpostavila je »nujo, da MVZI in ARIS prepoznata SSRRI kot ključnega in partnerskega sogovornika pri oblikovanju vsebin za dosego zadanih ciljev« ter dodala, da si želi, da je GZS kot ključni partner gospodarstva vključena.

 

»Potrebujemo ukrepe, ki bodo zadržali znanje in kadre v Slovenij in podprli podjetjem napredek inovacij, tehnologij iz nivoja demonstracije tehnologije v TRL6 fazi v naslednje razvojne faze tehnološke pripravljenosti, vse do vzpostavitve in zagona proizvodnje v TRL 9 fazi in komercializacije,« je dejala direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo na GZS Natalija Stošicki. Zavzela se je za podporo Republike Slovenije za oblikovanje ustreznih podpornih ukrepov za vzpostavitev in delovanje inovacijskih pospeševalnikov, RRI inkubatorjev, laboratorijev, ne le v okviru javne sfere ampak tudi za podporo inovacijskio dejavnosti v gospodarstvu, za davčne olajšave za vlaganja podjetij v raziskave, razvoj in inovacije in za vlaganja v inovativna startup podjetja, po vzoru najboljših EU ureditev. Opozorila je, da Slovenija izgublja lastna panožna sidrišča z vidika lastništva podjetij in pogreša nacionalno strategijo. Številne druge države, kot so Avstrija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Finska v raziskave in razvoj vlagajo bistveno več od Slovenije. Pri tem je pomembno za krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij na izvoznih trgih, kolikšen delež sredstev bo RS namenila za podporo inovacijski dejavnosti v gospodarstvu.

 

SSRRI pozdravlja vzpostavitev ARIS-a, hkrati je bil kritičen do prepočasnega postavljanja ekosistema, opozoril je na nujnost pristopa RS k pripravi večletne in medministrske razvojno inovacijske strategije, ki bi zagotavljala nacionalne smernice in kazalnike uspešnosti ter k vzpostavitvi večletnega in medministrskega finančnega okvirja, ki bo zagotavljal doslednost, predvidljivost in stabilnost financiranja razvojne in inovacijske dejavnosti. Na seji SSRRI je bilo tudi izraženo pričakovanje, da se jasno razmeji vloge in aktivnosti ARIS-a od vloge drugih relevantnih deležnikov, ki so ravno tako pomemben člen podpornega okolja za RRI, vključno z reprezentativnimi gospodarskimi zbornicami.

 

Glede zakonov, ki se na področju RRI novelirajo – tako Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1) kot Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) in Zakon o spodbujanju investicij (ZSInV), strateški svet izpostavlja, da je potrebno jasno zapisati vloge in aktivnosti reprezentativnih gospodarskih zbornic, da lahko delujejo tudi na podlagi pooblastil državnih oziroma javnih inštitucij kot ključni deležniki znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega spodbujevalnega okolja (ZZrID) ter podjetniškega spodbujevalnega okolja (ZPOP-1) skladno z dobrimi praksami in vlogami drugih reprezentativnih gospodarskih zornic v EU ter za takšno delovanje lahko pridobivajo financiranje tudi iz javnih sredstev. GZS je podala konkretne predloge dopolnitev tako ZZrID kot tudi ZPOP-1 glede vloge in nalog reprezentativnih gospodarskih zbornic.

 

Predsednik strateškega sveta dr. Peter Cvahte je bil kritičen glede tega, da se enaki kriteriji kot za znanstvenoraziskovalne inštitute uporabljajo tudi za podjetja brez upoštevanja njihovih specifik. Kot je pojasnil, v gospodarstvu niso glavni cilj raziskave in razvoj, temveč dvig gospodarske uspešnosti, razvoj podjetij, dvig DV / zaposlenega. Težko nastopajo na razpisih, ki so na nizkih stopnjah razvoja, ker jim predstavljajo kriteriji velik izziv. Uspeh lahko dosežejo kvečjemu, če se priključijo konzorciju, ki ga vodi kak inštitut.

 

Skrb je bila na seji izražena tudi glede delovanja Inovacijskega sveta na ARIS.

 

»Danes razprave ne bomo končali,« je dejal minister dr. Igor Papič, ki se je strinjal, da se spremembe dogajajo prepočasi. Zaveda se, da brez finančnih sredstev ni mogoče ničesar doseči. »Zagotovitev boljšega financiranja je predpogoj za vse ostalo.« Kot pozitivno ocenjuje podvojitev sredstev za znanost iz 2021 na 2025, pa tudi dvig vlaganj za RRI z 1 % na 1,25 % BDP v skladu z novelo zakona o raziskovalno inovacijski dejavnosti. Skupaj z zasebnimi vlagatelji bi morali priti na 3,5 %. Dotaknil se je razdelitve sredstev iz BDP za inovacijsko dejavnost v RO in v gospodarstvu. V predlogu novele zakona je jasno zapisano, da je 0,25 % namenjenih inovacijam. Kot je razložil minister Papič, so prav zato opredeljena dva ločena stebra (in sveta), ker bodo tudi razpisi za inovacijsko dejavnost oz. za raziskovalno akademsko dejavnost odobreni po različnih kriterijih. Pomembno vlogo GZS vidi v svetovanju podjetjem pri njihovih prijavah na razpise, na primer EIC. Kot odziv na poročilo Enrica Lette o enotnem evropskem trgu in uvedbi 5. pravice prostega pretoka raziskovalcev, RRI, je povedal: »Ne se bati povezovanja. Moramo pa biti ambiciozni, kaj zahtevamo od sodelovanja. Sem proti zapiranju. Znanost je odprta, globalna.«

VIR: GZS