Cilj zakona je zagotavljanje nemotene trajne, varne in kakovostne preskrbe prebivalstva z zdravili.

Cilj zakona je zagotavljanje nemotene trajne, varne in kakovostne preskrbe prebivalstva z zdravili.
 
Predlog zakona bo preprečil, da bi zaradi oteženega izvajanja javnih naročil prišlo do zamud ali prekinjene dobave zdravil in posledično pomanjkanja zdravil na slovenskem trgu, poleg že obstoječih motenj, s katerimi se spopada cela Evropska unija. S sprejetimi ukrepi se nabor zdravil v Sloveniji ne bo občutno skrčil, kar pomeni, da za slovenske paciente v prihodnje ne bo na razpolago bistveno manj zdravil, kot jih je sedaj.
 
Zakon začasno ureja problematiko nabave zdravil po postopkih javnega naročanja in odpravlja problematiko hkratnega spoštovanja področnih predpisov in predpisov s področja javnega naročanja s strani javnih lekarniških zavodov. Predlog zakona na področju javnega naročanja zdravil uvaja izjemo od javnega naročanja, in sicer se Zakon o javnem naročanju ne uporablja za javna naročila zdravil, ki se v skladu z Zakonom o zdravilih štejejo kot zdravila na trgu v Republiki Sloveniji, in jih v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, oddajajo javni lekarniški zavodi.
 
Z vidika zagotavljanja transparentnosti predlog zakona ureja obveznost javnih lekarniških zavodov, da so pri naročilih zdravil, ki se v skladu z zakonom, ki ureja zdravila, štejejo kot zdravila na trgu v Republiki Sloveniji, dolžni upoštevati prepoved omejevanja konkurence, prepoved diskriminacije in načelo transparentnosti. Naročnik mora za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo dobavitelja, predmeta, vrste predmeta in vrednosti naročila brez DDV, ter o naročilih v preteklem letu podatke objaviti na svoji spletni strani.
 
Ukrepi so začasni in veljajo do 31. decembra 2024, z možnostjo podaljšanja oziroma do ustrezne sistemske ureditve tega področja.
 
 
Vlada sprejela Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030
 
Strategija predstavlja temelj za celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence ter podobnih stanj. S tem je dosežen pomemben napredek pri obravnavi oseb z demenco in podpori njihovih svojcev.
 
Na podlagi Strategije bo do leta 2030 vzpostavljen sistem, v katerem bo vsaka oseba z demenco obdana z razumevanjem in bo imela dostop do kakovostne, dostopne in učinkovite obravnave. Načrtovani ukrepi bodo imeli občuten vpliv na izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco, njihovih svojcev in oskrbovalcev.
 
V Strategiji je opredeljenih deset ciljev, med njimi so:
 
  • spodbujanje različnih preventivnih programov za zmanjševanje dejavnikov tveganja ter za ohranjanje in krepitev zdravja,
  • diagnosticiranje zgodnjih faz nevrokognitivnih motenj,
  • izboljšanje dostopnosti do učinkovitih zdravstvenih obravnav ter zdravljenja,
  • zmanjševanje stigme,
  • izobraževanje poklicnih skupin na področju obvladovanja demence,
  • zbiranje podatkov in spodbujanje raziskav o demenci.
  • izboljšanje dostopnosti do ustrezne postdiagnostične obravnave, kar vključuje dolgotrajno obravnavo, paliativno oskrbo, socialne storitve ter podporo družinam ali skrbnikom.
  • uvedba posebnega registra, ki bo poleg podatkov s področja zdravstva vseboval tudi podatke s področja socialnega varstva in druge podatke za učinkovito načrtovanje ter izvajanje ukrepov za obvladovanje demence.
  • Eden od ciljev Strategije je tudi vzpostavitev Nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel za strokovni razvoj področja, kakovost storitev in izboljšanje poklicnih kompetenc izvajalcev. Prav tako bo spodbujal in izvajal raziskovalno delo ter druge dejavnosti za obvladovanje demence in bdel nad izvajanjem Strategije. Vzpostavljen bo tudi sistem obveščanja in svetovanja za podporo osebam z demenco,  svojcem ali oskrbovalcem. Za izvedbo Strategije bo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z vsemi deležniki pripravilo akcijske načrte za obdobje 2 do 5 let. Prvi akcijski načrt bo določal ukrepe za leti 2023 in 2024. V okviru tega načrta bodo z izjemo ukrepov, ki se že izvajajo, vsi ukrepi namenjeni pripravi strokovnih podlag za implementacijo Strategije.
 
Demenca, ki sodi med največje izzive dolgožive družbe, je posledica degenerativnih, žilnih, vnetnih ali drugih bolezni možganov. Te se pri posamezniku razvijajo postopno. Natančna in zgodnja diagnoza omogoča izbiro ustreznega terapevtskega pristopa, napoved prognoze bolezni in učinkovito postdiagnostično obravnavo. Poleg tega osebi z demenco in njenim svojcem olajša spoprijemanje z boleznijo ter omogoči načrtovanje prihodnosti. Obravnavanje področja demence presega izključno zdravstveno področje, za njeno obvladovanje je pomemben interdisciplinarni pristop in medsektorsko sodelovanje, kar bo odslej omogočeno ravno na osnovi sprejetega dokumenta.
 
Pričakovana življenjska doba prebivalcev se daljša. Slovenija ni nobena izjema. Do leta 2030 se bo delež prebivalstva, starega 65 let in več, povečal iz 21,48 % na 24,8 %, do leta 2060 pa na 29,5 %. Po zelo strogih kriterijih ekonomskega bremena v Sloveniji se je med leti 2015 in 2017 za demenco namenilo okoli 11,4 milijona eur letno oziroma 0,3 % vseh izdatkov za zdravstvo. Svetovna zdravstvena organizacija je izračunala, da so svetovni stroški v letu 2015 znašali 818 milijarde EUR oziroma 1% svetovnega bruto domačega proizvoda. Ocenjujemo, da imamo v Sloveniji preko 40 000 prebivalcev z demenco. Demografske spremembe so torej dejstvo, ki mu je treba prilagoditi sisteme, da omogočimo dostojno staranje vsem generacijam. Omogočiti moramo čim bolj aktivno in zdravo staranje in da ostanemo čim dlje samostojni.

VIR: MZZ