pogovarjal se je Jure Bernard

Ljubljana, 1. oktobra - Teš in Premogovnik Velenje bosta obratovala tudi v prihodnjih letih. Glavni namen bo proizvodnja toplote, bo pa Teš proizvajal tudi elektriko in jo prodajal na trgu. Odpuščanja zaradi drugačnega režima niso predvidena, bo pa del premogovnika šel v zapiranje, je STA povedal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. Kako dolgo bo to obdobje, še ni znano.

 

Razkorak med stroškovno ceno elektrike iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in tržnimi cenami je prevelik, da bi lahko Holding Slovenske elektrarne (HSE), v katerega skupino sodita Teš in Premogovnik Velenje, še opravičeval financiranje Teša v višini njegove stroškovne cene. Takšno financiranje bi predstavljalo nedovoljeno državno pomoč, je v pogovoru za STA dejal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj.

HSE je med letoma 2013 in 2020 družbama prek dokapitalizacij namenil 953 milijonov evrov. Zaradi sprememb na trgu električne energije že leta 2021 ni bilo več mogoče zagotavljati sredstev za delovanje na ta način, je pa tisto leto "rešila" poravnava z GE kot naslednikom Alstoma, ki je Tešu plačal 260 milijonov evrov, večino v denarju, del pa v dobropisih za prihodnje remonte.

Leta 2022 so kot posledica vojne v Ukrajini in s tem povzročene energetske krize cene električne energije precej porasle in je HSE prešel na poslovanje na način, da Tešu plačuje stroškovno ceno proizvedene elektrike z določenim pribitkom (metoda dodatka na stroške). Ta metoda omogoča, da lahko Tešu in premogovniku pokrivajo stroške poslovanja, če povprečna stroškovna cena v triletnem obdobju ni višja od povprečne tržne cene v tem obdobju. V letih 2023 in 2024 je upoštevanje kriznega leta 2022 z visokimi cenami električne energije zviševalo povprečno tržno ceno, ki pa bo že leta 2025 daleč pod stroškovno, pravi Štokelj.

V HSE so z domačimi in tujimi strokovnjaki v letošnjem letu proučevali različne možnosti, kako to preprečiti, saj bi v tem primeru brez ogrevanja ostalo več kot 35.000 ljudi, zdravstvene in druge javne ustanove in gospodarstvo v regiji. Kot edina možnost se je izkazala rešitev, da se Tešu dodeli dejavnost javne službe zagotavljanja toplote, saj je edini vir ogrevanja v dolini, ki ga na kratek rok ni mogoče nadomestiti. Za nemoteno poslovanje obeh družb bo po ocenah potrebnih od 150 do 200 milijonov evrov letno, ki bi se zagotavljali neposredno iz državnega proračuna.

Resorni minister Bojan Kumer je ob naznanitvi interventnega zakona, s katerim bodo vzpostavili to javno službo, dejal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se za ta namen primarno uporabi dobičke energetskih podjetij. Štokelj poudarja, da je presoja, kakšen del svojega dobička energetske družbe potrebujejo za nadaljnje investicije in kakšen del ga bodo izplačale v obliki dividend, v pristojnosti Slovenskega državnega holdinga (SDH), pod upravljanje katerega bosta prešla tudi Teš in velenjski premogovnik. HSE bo po Štokljevih besedah oktobra v državni proračun vplačal 100 milijonov evrov dividend.

Obratovanje Teša bo primarno podrejeno zagotavljanju toplotne energije, bo pa ob tem še vedno proizvedel med 1 in 1,3 teravatne ure (TWh) električne energije letno (lani je bila proizvodnja 2,7 TWh). "Da bi čim bolj zmanjšali potrebno državno pomoč za Teš, si prizadevamo najti rešitev, da bi Teš lahko dodatno obratoval tudi v urah, ko bo cena električne energije na trgu presegla njegovo stroškovno ceno. Tako bi lahko proizvodnja Teša v naslednjem letu presegla 1,6 TWh. To proizvedeno električno energijo bo moral Teš prodajati na transparenten način, da se omilijo potencialni negativni vplivi na konkurenco," pravi Štokelj.

V premogovniku je predvideno nadaljevanje proizvodnje v jami Preloge, medtem ko bi v drugi aktivni jami, jami Pesje, začeli z zapiralnimi deli. V jami Pesje je namreč premog slabše kakovosti, poleg tega pa leži pod pregrado med Velenjskim in Družmirskim jezerom, ki se zaradi rudarjenja poseda in jo morajo nasipavati. Proizvodnja premoga bi v naslednjem letu znašala 1,7 milijona ton in bi postopno upadla na 1 milijon ton letno. Zaposlene bi tako ohranili bodisi za pridobivanje premoga bodisi za zapiralna dela.

Odpuščanja ne v Tešu ne v Premogovniku Velenje niso predvidena, ne bi pa nadomeščali večine odhodov. Teš je imel konec leta 2023 nekaj več kot 300 zaposlenih. Premogovnik Velenje je v celotni skupini zaposloval okoli 2000 ljudi, od tega nekaj manj kot 1200 matična družba, okoli 750 družba HTZ Velenje, 35 družba Sipoteh in nekaj manj kot 30 družba PLP Lesna industrija.

Kako dolgo bosta družbi obratovali za potrebe zagotavljanja toplote, še ni znano. Predvidena letnica prenehanja obratovanja Teša kot javne službe bo navedena v interventnem zakonu, ki je še v pripravi, pravi Štokelj in dodaja, da bo ta režim najverjetneje veljal do zagotovitve nadomestnega vira ogrevanja.

Izločitev Teša in premogovnika iz HSE ne pomeni, da se holding odreka energetskim projektom v Šaleški dolini, je poudaril Štokelj in dodal, da bo vse projekte izvajala družba HSE Sa-Ša s sedežem v Šoštanju, ki jo bodo v kratkem ustanovili in ki bi lahko ob ustreznem dogovoru s Komunalnim podjetjem Velenje sodelovala tudi pri postavitvi nadomestnih virov za zagotavljanje toplote.

Osnova večine projektov v Šaleški dolini je po njegovih besedah plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru. Ta bi lahko, kot je dejal Štokelj, večji del leta zagotavljala poceni energijo za toplotno črpalko za daljinsko ogrevanje. Med možnostmi za kritje večjih potreb po toplotni energiji v zimskih mesecih je postavitev večgorivnega (multi-fuel) kotla, kjer bi se lahko uporabljala biomasa in, ob strinjanju lokalne skupnosti, tudi lahka frakcija odpadkov (SRF). Ob uporabi slednje bi bila cena ogrevanja konkurenčnejša, a v dolini to možnost zaenkrat zavračajo, je spomnil Štokelj in dodal, da samo uporaba biomase neizbežno pomeni zvišanje cene toplotne energije glede na sedanjo. Možnost je tudi uporabe plinskih turbin in njuna nadgradnja.

HSE sicer načrtuje obsežna vlaganja v obnovljive vire energije, program investicij vanje je težak okoli dve milijardi evrov. Med večjimi investicijami so 440-megavatna črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki naj bi stala med 600 in 650 milijoni evrov, graditi pa naj bi jo pa začeli leta 2027, obnova in nadgradnja hidroelektrarne Formin, ki bo omogočila njeno nadaljnje obratovanje in bo stala okoli 150 milijonov evrov, ter izgradnja treh hidroelektrarn na srednji Savi. Tu je še gradnja treh polj vetrnih elektrarn, v Rogatcu, na Paškem Kozjaku in Ojstrici.

Sončne elektrarne so, poleg 140 MW plavajoče v Šoštanju, predvidene še na kanalih obstoječih hidroelektrarn na Dravi in ob akumulacijskem jezeru črpalne hidroelektrarne Avče, na deponijah in odlagališčih na Štajerskem in Primorskem ter v Prapretnem, kjer v kratkem pričakujejo gradbeno dovoljenje še za dve polji. Delajo pa tudi na geotermalni energiji, vodikovih tehnologijah in baterijskih hranilnikih ter razvoju storitev za e-mobilnost in aktivne odjemalce, je nanizal Štokelj.

O nasprotovanju načrtom glede Teša in premogovnika v delu lokalne skupnosti Štokelj pravi, da razume, da lahko spremembe pri nekaterih sprožajo občutke nelagodja, vendar meni, da kar nekaj nasprotovanja izražajo podporniki projekta šestega bloka, saj bo znesek, ki je potreben za subvencioniranje delovanja obeh družb in ga je do sedaj pokrival HSE, odslej javno znan. Poudarja pa, da so proučili vse možnosti in je predlagana rešitev po mnenju strokovnjakov edina, ki je izvedljiva na način, da je skladna s pravili EU o državnih pomočeh. Lokalno skupnost so tudi pozvali k morebitnim alternativnim predlogom rešitev, ki so jih na HSE pripravljeni proučiti, a jih do sedaj niso prejeli, je povedal.

O nadomestitvi vloge Teša v elektroenergetskem sistemu je dejal, da glede na analize sistemskega operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja Elesa za zagotavljanje oskrbe z elektriko tudi brez Teša v običajnih razmerah naj ne bi bilo težav. Poleg tega predlagana rešitev pomeni nadaljnje obratovanje Teša in bi lahko v primeru, da bi razmere to zahtevale, šesti blok razmeroma hitro zagnali na polno moč. Tudi kasneje bi lahko Teš še nekaj let ostal v hladni rezervi z zalogo premoga za nekaj mesecev delovanja, če bi zaostrene razmere na trgu zahtevale njegov ponovni zagon. "Vsekakor pa je treba pospešiti izgradnjo dodatnih obnovljivih virov električne energije, saj nove nuklearke pred letom 2040 ne bo v omrežju," pravi Štokelj.

Ideji, da bi HSE morebiti sodeloval pri investiciji v drugi blok nuklearke (Jek 2), ne nasprotuje. Podpira tudi zasebne iniciative, ki napovedujejo vložek svojega denarja, vendar naj bo to brez državnega poroštva. "Ko bodo znani vsi potrebni podatki glede Jeka 2 in če bo izkazovana ustrezna donosnost projekta, bomo z veseljem vlagali," pravi.

Glede cen električne energije za gospodinjstva v prihodnjem letu ocenjuje, da bodo nižje, kot so sedaj za nereguliranih 10 odstotkov porabe, da pa bodo za preostalih 90 odstotkov porabe težko takšne, kot jih je zagotovila vlada z regulacijo cen, tako da pričakuje rahlo zvišanje povprečne cene, nikakor pa ne drastičnih dvigov.

VIR: STAkrog