Ljubljana, 14. januarja (STA) - Ministrstvo za delo je, potem ko je oktobra razkrilo, da razmišlja o vzpostavitvi stalne sheme skrajšanega delovnika, pripravilo analitično podlago. Iz analize je mogoče razbrati, da se lahko v stalno shemo združita "ad-hoc shemi za ohranitev delovnih mest, ki sta se izkazali kot učinkoviti v finančni krizi in pandemiji covida-19".

Sheme skrajšanega delovnega časa so javni ukrep, s katerim država ali druga pristojna institucija v primeru šokov v gospodarstvu ali v vnaprej opredeljenih težavah v poslovanju priskoči na pomoč podjetjem. Omogoči jim skrajšanje delovnega časa za zaposlene in poskrbi za nadomestilo njihovih plač. Ključna značilnost stalnih shem je, da ohranijo delovna razmerja tudi v primerih, ko se delovni čas skrajša na nič, navaja študija, objavljena na spletni strani vlade.
Prednost stalne sheme pred izredno shemo naj bi bila hitra prilagoditev kriznim razmeram. "Z zagotavljanjem stalne podpore in vnaprejšnjih jasnih pogojev dostopa se v času krize, ko so ti ukrepi najbolj potrebni, zmanjša upravno in operativno tveganje uvajanja enkratnih sistemov," piše v gradivu.
Avtorji so pri tem pogledali ureditve tega področja v državah EU. Že pred covidom-19 so imeli namreč stalno shemo skrajšanega delovnika v EU vzpostavljeno v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, na Portugalskem in Madžarskem.
Med okoliščinami, v katerih je v teh državah mogoča uporaba stalnih shem, so navedeni zunanji dogodki, ki vplivajo na poslovanje (npr. tehnične nesreče; slabe vremenske razmere, ki vplivajo na dela v gradbeništvu ali kmetijstvu; višja sila) ter prehoden upad poslovanja (npr. zmanjšanje prometa ali upad naročil, ki naj bi bil začasen).
Poleg tega nekatere države, denimo Italija in Luksemburg, dovoljujejo uporabo teh ukrepov tudi v primeru težav v poslovanju, ki so strukturne narave in zahtevajo prestrukturiranje podjetja. V tem primeru je dovoljenje za skrajšan delovnik običajno pogojeno z izvedbo načrta prestrukturiranja.
Sheme skrajšanega delovnega časa so lahko na voljo za vse vrste podjetij ali le za podjetja, iz določenih gospodarskih dejavnosti (npr. kmetijstvo, gradbeništvo, proizvodnja) in/ali za podjetja določene velikosti (npr. podjetja z vsaj določenim številom zaposlenih), ne pa tudi za del gospodarstva, ki zaradi svoje narave doživlja sezonske spremembe povpraševanja, pri čemer je redna sezonska komponenta del poslovnega modela (npr. turizem).
Sheme glede na ugotovitve avtorjev analize večinoma zajemajo vse zaposlene, ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi, praviloma pa so izključeni samozaposleni.
Postopek odobritve skrajšanega delovnika je v državah zelo hiter. Navadno se začne z obvestilom delodajalcev javnim organom, praviloma elektronsko.
Skrajšani delovnik najpogosteje financira država iz prihodkov splošne obdavčitve (npr. v Luksemburgu); iz proračuna za socialno varnost (npr. v Avstriji, Nemčiji in na Portugalskem) ali kombinacije obojega (npr. v Franciji). Ponekod so nacionalne sheme vzpostavljene kot zavarovalni mehanizem in se financirajo z ad hoc prispevki sodelujočih podjetij (npr. v Italiji).
Višina nadomestila plače delavcem za neopravljene delovne ure se določi glede na njihove plače ali glede na višino nadomestila za primer brezposelnosti, do katere bi bili upravičeni. V večini držav delavci za neopravljene ure prejmejo med 60 in 80 odstotkov zneska, ki bi ga prejeli, če bi delali, pri čemer je višina navzgor omejena.
Tudi trajanje skrajšanega delovnika je omejeno, pri čemer se omejitve razlikujejo glede na to, ali je delo popolnoma prekinjeno ali le skrajšano. Za delno prekinitev dela je najdaljše trajanje od treh mesecev (v Belgiji) do največ dveh let (v Italiji). V primeru popolne prekinitve dela pa je najdaljše trajanje običajno krajše (v Belgiji npr. štiri tedne).
Obdobje skrajšanega delovnega časa se lahko marsikje izkoristi kot priložnost za usposabljanje ali izpopolnjevanje delavcev.
Sicer pa je ministrstvo za delo oktobra izvedlo tudi anketo o shemi skrajšanega delovnega časa, s katero je želelo zbrati stališča in mnenja delodajalcev, delavcev, predstavnikov strokovne javnosti in drugih zainteresiranih posameznikov. Ustrezno jo je izpolnilo 2325 oseb.
Ključni razlogi za upravičenost ukrepa so po mnenju anketirancev povezani z zunanjimi okoliščinami in dogodki, na katere podjetja in delavci ne morejo vplivati. S tem se je strinjalo 80 odstotkov vseh anketirancev. Nekoliko manj jih je menilo, da bi shemo lahko uporabili tudi v primeru prehodnega upada gospodarske aktivnosti, kot je zmanjšanje prometa ali naročil, za katero se pričakuje, da bo začasno (69 odstotkov). 54 odstotkov je shemo prepoznalo kot smiselno v primerih motenj v oskrbovalnih verigah in oskrbi z energijo.
Stalna shema bi lahko v Sloveniji glede na študijo nastala na podlagi ad-hoc shem iz časa finančne krize in pandemije covida-19. V obeh primerih sta bili v Sloveniji sicer na voljo tako shema skrajšanega delovnega časa kot tudi čakanje na delo. V obdobju epidemije 2020-2021 je bila prevladujoča shema čakanje na delo, v krizi 2009-2010 pa shema skrajšanega delovnega časa.
Ministrstvo za delo je medtem že pripravilo tudi začasni shemi za skrajšani delovnik in čakanje na delo za čas energetske krize: prvo je mogoče koristiti od 1. januarja do 31. marca, drugo pa nekaj dlje, do 30. junija.

Vir: Tax-Fin-Lex >>

VIR: GZS