Iz Združenja občin Slovenije (ZOS) so po seji predsedstva sporočili, da se stroški občin povečujejo in temu mora slediti tudi višina povprečnine.

ponedeljek, 2.10.2023
Ljubljana, 02. oktobra (STA) - Iz Združenja občin Slovenije (ZOS) so po seji predsedstva sporočili, da se stroški občin povečujejo in temu mora slediti tudi višina povprečnine. Združenja občin so predlagala, da ta za leto 2024 znaša 799,58 evra, za leto 2025 pa 815,69 evra. Za vladno stran je bilo to nesprejemljivo, zato je ZOS oblikoval približevalni predlog v višini 776 evrov.

Gre za sredstva, s katerimi občine zagotavljajo kritje zakonsko določenih nalog. Za te je država dolžna zagotoviti finančne vire in k temu jih ne zavezuje le slovenska zakonodaja, temveč tudi Evropska listina o lokalni samoupravi, so zapisali. Razkorak med stroški občin in povprečnino je bil lani 12,5-odstoten, izračuni za letošnje leto kažejo, da bo ta 15-odstoten, kar je največ kot do sedaj, opozarjajo.

Treba se je izogniti ponovnemu zajedanju v investicijska sredstva zato, da bi se zagotavljalo izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga država. Gre za sredstva, ki so izjemnega pomena tudi za izvedbo evropskih projektov, saj morajo občine zagotavljati tudi lastna sredstva, opozarjajo.

Predsedstvo ZOS se zaveda, da so med občinami odstopanja pri zaposlenih v javnih zavodih in da je to problematiko treba ustrezno nasloviti, vendar brez jasnih izračunov in natančnih virov podatkov to ni mogoče, opozarjajo. Občine na različne načine rešujejo težave in tudi način izvajanja nalog. Kar nekatere uredijo preko javnih zavodov, druge uspejo urediti tudi znotraj občinskih uprav in zato je po mnenju predsedstva ZOS primernejše, da se to vprašanje rešuje na sistemski ravni in ne v okviru pogajanj o določitvi višine povprečnine, sploh pa ne v okviru tega zneska, poudarjajo.

Razpravljali so tudi o predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Menijo, da o slednjem ne moremo govoriti brez pokrajin. Občinam je treba zagotoviti možnost razvoja in se izogniti temu, da bi se sredstva koncentrirala v večjih centrih. Ne gre samo za obmejna območja, poudarjajo, tudi prometna umaknjenost je za občine ravno tako problematična kot obmejna, sploh za tiste občine z razvito industrijo. Razvojne agencije so pomembne, vendar so občine tiste, ki so gonilo razvoja, opozarjajo.

Predsedstvo ZOS je zavzelo stališče, da je proti praksi, ki pomeni nadaljevanje centralizacije države. ZOS nasprotuje tudi temu, da se javne službe, ki vplivajo na razvoj, zapira in seli v velike centre. "Žal se enako dogaja tudi na drugih področjih, npr. srednjega in visokega šolstva," so zapisali. Tako finančne kot kadrovske vire je treba razpršiti po regijah in s tem zagotoviti temelje za razvoj skladnega oz. skladnejšega regionalnega razvoja. S tem tudi decentralizacijo in dekoncentracijo moči, so še dodali.

Združenja občin so pogajanja o višini povprečnine z ministrstvom za finance in ministrstvom za javno upravo začela 13. septembra, znova pa se sestanejo v petek. Tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS) vztrajajo pri dvigu povprečnine za leti 2024 in 2025, je po seji predsedstva skupnosti, ki so jo opravili že pretekli teden, poudaril njen predsednik Vladimir Prebilič. Tudi SOS predlaga povprečnino za prihodnje leto v višini 776 evrov.

VIR: Tax Fin Lex