ponedeljek, 26.6.2023

Ljubljana, 26. junija (STA) - Predstavniki Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Zbornice komunalnega gospodarstva so izrazili razočaranje nad osnutkom predloga zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja. Kot so opozorili, osnutek ni bil usklajen z glavnimi deležniki, predvidene spremembe pa bi lahko povzročile motnje v delovanju teh služb.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) in kočevski župan Vladimir Prebilič je povedal, da na pomanjkljivosti osnutka zakonskega predloga, ki je bil v javni obravnavi do 22. junija, opozarjajo že od lani, v tem času pa da na vladni strani niso imeli pravih sogovornikov. Trenutna zakonska materija je po njihovem mnenju slabo pripravljena in ni primerna za nadaljnjo obravnavo, zato pozivajo k njenemu umiku.

Med škodljivimi posledicami, ki jih po njihovi oceni prinaša zakonski osnutek in bodo prizadele kakovost življenja ljudi, je omenil ukinitev režijskih obratov v primeru manjših občin, ki imajo pod 1000 prebivalcev in jih je v državi skoraj polovico. "Te občine so izziv zagotavljanja gospodarskih javnih služb reševale ravno z oblikovanjem teh obratov. Njihov konec ne pomeni samo dileme, kje bodo delali ljudje, ki so danes zaposleni v njih, ampak vodi tudi v centralizacijo te dejavnosti, ki bo imela največkrat finančne posledice za oddaljene kraje," je poudaril.

Med drugim se predvideva tudi združitev in ustanovitev novih komunalnih podjetij ter spreminjanje že obstoječih oz. sklepanje novih koncesijskih pogodb, kar bo po oceni SOS pomenilo "ogromen administrativen izziv, ki za sabo potegne tudi finančne posledice, katerih pa zakon ne ovrednoti".

Kot je izpostavil predsednik komisije za gospodarske javne službe pri SOS Marko Rupar, od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevajo temeljito analizo predlaganih posegov v organizacijske oblike izvajanja gospodarskih javnih služb, saj da ministrstvu do zdaj ni uspelo ustrezno utemeljiti, zakaj je treba ukiniti režijske obrate, prav tako pa da ni preverjalo posledice prekinitve koncesijskih pogodb in opravilo ocene stroškov za občine, koncesionarje in državljane. "Spremembe, ki so predlagane, lahko imajo resne in nepredvidene posledice," je ocenil.

Na spremembe, ki jih osnutek zakonskega predloga prinaša glede dejavnosti oskrbe s pitno vodo, pa je opozoril vodja strokovne službe pri Združenju mestnih občin Slovenije Miloš Senčur.

V osnutku predloga zakona je ta dejavnost po novem opredeljena kot prenesena naloga države, ne pa kot izvirna naloga občin, kar je bila do sedaj. "Na ta način se je zakonodajalec očitno odločil za čisto podržavljenje doslej povsem lokalne javne službe in s tem posledično krši tudi 70a. člen ustave ter deluje v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je v zadnjih dveh oz. treh letih že najmanj trikrat jasno povedalo, da gre v tem primeru za izvirno nalogo občine," je navedel Senčur.

Do zakonskega osnutka so kritični tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva. Kot je dejal predsednik zbornice Sebastijan Zupanc, je mogoče iz njegove vsebine zaznati, da je "nastajal v zaprti pisarni s strani uradnikov, ki dejanskega stanja na terenu ne poznajo".

"Odločno nasprotujemo takšnemu principu priprave zakona, na drugi strani pa rešitvam, ki so zapisane. Resno nas skrbi, ali bomo lahko v prihodnje pod pogoji, ki so navedeni v zakonskem osnutku, še zagotavljali nemoteno oskrbo s pitno vodo, odvoz odpadkov in čiščenje odpadnih voda. Nastavki v tem besedilu temu ne sledijo," je podrčtal Zupanc.

Zaradi neprimernosti trenutnega osnutka predloga zakona sodelujoči na današnji novinarski konferenci ministrstvu predlagajo, da za nadaljnjo obravnavo skupaj oblikujejo novo zakonsko materijo, ki bo "bolj smiselna in imela pravi učinek v lokalnem okolju ter ne bo povzročila motenj v delovanju sistemov". Trmasto vztrajanje pri trenutnem besedilu je po njihovi oceni "nekonstruktivno".

Ob tem so napovedali, da v primeru, če bo zakonski predlog v državnem zboru potrjen, ne izključujejo možnosti ustavne presoja zakona in referendumske pobude.

Kot je še navedel Prebilič, je strah, da od pristojnih ne bodo uslišani, utemeljen, saj naj bi se s sprejemom zakona mudilo zaradi pridobivana finančnih virov iz načrta za okrevanje in odpornost.

VIR: Tax Fin Lex