ponedeljek, 30.9.2024

Ljubljana, 30. septembra (STA) - Poseg v lastninsko pravico je lahko tudi poseg v prehransko varnost, kmetje pa so naravo skozi zgodovino vedno varovali, je bilo slišati na posvetu državnega sveta in KGZS o omejevanju lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih ter odškodninah. Kot je bilo slišati, so ukrepi v luči varovanja narave in podnebnih sprememb nesorazmerni.

Predsednik DS Marko Lotrič je v nagovoru dejal, da je prehranska samooskrba temelj nacionalne varnosti in stabilnosti ter da so kmetijska zemljišča in gozdovi neprecenljiv naravni vir. "Kakršenkoli poseg v lastninsko pravico na teh zemljiščih mora biti zato skrbno premišljen in strogo omejen, da se ohrani njihova gospodarska funkcija," je poudaril na posvetu, ki sta ga pripravila komisija DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).

Da so kmetje zelo občutljivi za svojo lastnino, ki je njihovo osnovno delovno sredstvo za preživetje, pa je dejal predsednik KGZS Roman Žveglič. "Ne želim si, da bi se zgodila nova, tokrat zelena nacionalizacija in propadanje kmetij," je dejal. Prepričan je, da kmetje naravo varujejo že samoiniciativno.

"Na komisiji se redno srečujemo s primeri, v katerih prihaja do nesorazmernih in pogosto neupravičenih posegov v pravico do razpolaganja z zemljišči. Ti posegi ne zmanjšujejo le obsega kmetijske dejavnosti, temveč vplivajo tudi na zmanjšanje pridelave hrane," je izpostavil predsednik komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič. Kritičen je bil tudi do vedno večje birokracije.

Kot je v predstavitvi pojasnil Milan Šinko z ljubljanske biotehniške fakultete, ima gozd več funkcij, pri čemer vse niso enako pomembne. Med letoma 2021 in 2030 se bo glede na obdobje med letoma 2011 in 2020 po njegovih navedbah tako denimo precej povečala površina gozdov, namenjena funkcijam ohranjanja biotske raznovrstnosti, varovanja kulturne dediščine ter varovanja gozdnih zemljišč in sestojev.

Matjaž Glavan z ljubljanske biotehniške fakultete pa je predstavil postopek priprave nove uredbe o nadomestilih za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki po njegovem mnenju predstavlja primer dobre prakse na področju odškodnin. Vlada je uredbo, ki določa pavšalno nadomestilo na hektar med letoma 2023 in 2029 ter upošteva tudi inflacijske pritiske, potrdila lani decembra.

Lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč Goran Živec je prepričan, da odškodnine v primeru omejevanja lastninske pravice pripadajo že po ustavi in to ne more biti stvar skupne kmetijske politike. Prepričan je, da se z omejevanjem pravic lastnikov zemljišč družbena korist manjša, in ne veča.

Upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana Franc Pogačnik je izpostavil primer Gozdnega rezervata Poljšak, kjer lastniki gozdov po vetrolomu niso dobili dovoljenja za izgradnjo poti za sanacijo, zaradi česar je velik del stoječih smrek uničil še lubadar.

"Danes je zaradi velikih ujm prizadetih že okoli 60 odstotkov gozdov," pa je poudarila Hojka Kraigher iz podnebnega sveta in dodala, da je o obnavljanju gozdov za prihodnost treba razmišljati že danes. Med drugim je treba dajati poudarek biotski raznovrstnosti in zasejati različne vrste dreves, je menila.

Medtem ko se na določenih zemljiščih kmetovanje omejuje in prepoveduje celo ekološko kmetovanja, pa se najboljša kmetijska zemljišča pozidava, je bil oster direktor KGZS Janez Pirc.

Ciril Ribičič z ljubljanske pravne fakultete je med drugim dejal, da lastniki gozdov upravičeno pričakujejo, da uveljavljanje javnega interesa ne bo prizadelo njihovega položaja, pravic in interesov. Menil je tudi, da so v postopkih šibkejša stran.

VIR: Tax Fin Lex