sobota, 27.1.2024

Ljubljana, 27. januarja (STA) - Sindikati že leta opozarjajo na upadanje pokritosti s kolektivnimi pogodbami, posledično pa na nazadovanje delavskih pravic. Enotnih podatkov o pokritosti v Sloveniji ni, ocene različnih organizacij pa kažejo, da je med 71- in 79-odstotna. Države EU z manj kot 80-odstotno pokritostjo v prihodnje čaka priprava akcijskih načrtov za povečanje deležev.

Slovenija je bila do preloma tisočletja pri kolektivnem dogovarjanju zelo uspešna, tako da so bili s kolektivnimi pogodbami zajeti skoraj vsi zaposleni. Upad se je začel, potem ko je bilo leta 2006 ukinjeno obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije in je bil sprejet zakon o kolektivnih pogodbah, po katerem lahko kolektivne pogodbe podpisujejo le delodajalci oziroma združenja delodajalcev s prostovoljnim članstvom.

Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tako delež pokritosti s kolektivnimi pogodbami v Sloveniji od leta 2005, ko je bil 100-odstoten, do leta 2009 upadel na 92 odstotkov, do leta 2013 pa že na 65,4 odstotka. Nato se je začel znova zviševati, a ne bistveno.

Uradnega podatka o tem, kolikšna je pokritost s kolektivnimi pogodbami danes, ni, so pa na voljo različne ocene. OECD ima zadnji podatek za leto 2017, ko naj bi bil delež pokritosti 78,6-odstoten, Mednarodna organizacija dela (ILO) pa za leto 2016, ko naj bi bil delež 70,9-odstoten.

V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so že leta 2017 opozarjali, da je delež le okoli 70-odstoten, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa ocenjujejo, da je okoli 75-odstoten.

Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je za STA opozoril, da bi bila pokritost še precej manjša, če ne bi imel javni sektor skoraj 100-odstotne pokritosti s kolektivnimi pogodbami. V javnem sektorju so v veljavi kolektivna pogodba za javni sektor, kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, pa tudi panožne kolektivne pogodbe.

Države v EU z najvišjo pokritostjo so po statistikah OECD Italija (leta 2019 100 odstotkov), Avstrija (leta 2019 98 odstotkov), Francija (leta 2018 98 odstotkov) in Belgija (leta 2019 96 odstotkov). Najslabšo pokritost imajo na drugi strani Poljska (leta 2019 13,4 odstotka), Grčija (leta 2017 14,2-odstotna), Nizozemska (leta 2020 18,6 odstotka) in Estonija (leta 2021 19,1 odstotka). V Nemčiji je bila denimo pokritost leta 2018 54-odstotna.

Glede na to, da imajo države z razvejanimi kolektivnimi pogajanji na splošno manjši delež delavcev z nizkimi dohodki in višje minimalne plače kot države z nizko pokritostjo, se je EU za krepitev kolektivnih pogajanj zavzela tudi z direktivo o minimalni plači, sprejeto oktobra 2022.

Članice bodo morale skladno z novimi evropskimi pravili Evropski komisiji vsako drugo leto sporočati podatke o stopnji in razvoju pokritosti s kolektivnimi pogodbami, prvo poročilo bodo dolžne predložiti do 1. oktobra 2025, zajemati pa bo moralo podatke vsaj od 15. novembra 2024 dalje, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo.

Države, kjer bo v kolektivna pogajanja zajetih manj kot 80 odstotkov delovne sile, bodo morale v sodelovanju s socialnimi partnerji oblikovati akcijski načrt za povečanje tega deleža. V njem bo treba določiti jasen časovni okvir in konkretne ukrepe za postopno povečanje stopnje pokritosti s kolektivnimi pogajanji. Kot kaže, ta naloga čaka tudi Slovenijo.

Na ministrstvu so sicer potrdili, da imajo trenutno ovire pri pridobivanju uradnega podatka o stopnji pokritosti s kolektivnimi pogodbami, "in sicer predvsem pri kolektivnih pogodbah v zasebnem sektorju, ki nimajo priznane lastnosti razširjene veljavnosti, dodatno pa tudi pri kolektivnih pogodbah z razširjeno veljavnostjo v dejavnostih, v katerih je manjše število delodajalcev in Statistični urad RS ne sme razkriti podatka o številu pri njih zaposlenih delavcev".

V evidenci kolektivnih pogodb, sklenjenih za območje države, ki jo vodijo in je bila nazadnje posodobljena 20. novembra lani, pa je 47 veljavnih pogodb.

Po podatkih European Trade Union Institute (ETUI), raziskovalnega središča evropske konfederacije sindikatov (ETUC), se približno dve tretjini nanašata na zasebni sektor in zajemajo dejavnosti od trgovine, kmetijstva in živilske industrije, prek kovinske in grafične industrije ter gradbeništva in nepremičnin do elektroindustrije, gostinstva in turizma ter bančništva. Vrzeli so na ravni industrije za kemično in gumarsko industrijo, obrti in podjetništva. Veliko je sicer kolektivnih pogodb na ravni podjetij, a so informacije o njih, kot že omenjeno, omejene.

Sindikati sicer zaradi upadanja deleža že vrsto let pozivajo k vnovični sklenitvi splošne pogodbe za gospodarstvo, v okviru katere bi vzpostavili tudi nov plačni model za zasebni sektor, a neuspešno.

VIR: Tax Fin LEx