Podnebni svet je na minuli seji obravnaval zadnji različici podnebnega zakona ter nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Pri tem je opozoril na nujnost zmanjševanja in ukinjanja subvencij za fosilna goriva, kar je izpadlo iz zadnjega osnutka podnebnega zakona. Člane sveta skrbijo tudi javnofinančna tveganja zaradi položaja Teša.
sreda, 11.9.2024
Ljubljana, 11. septembra (STA) - Podnebni svet je na minuli seji obravnaval zadnji različici podnebnega zakona ter nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Pri tem je opozoril na nujnost zmanjševanja in ukinjanja subvencij za fosilna goriva, kar je izpadlo iz zadnjega osnutka podnebnega zakona. Člane sveta skrbijo tudi javnofinančna tveganja zaradi položaja Teša.
Kot je danes objavilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, se je podnebni svet na zadnji seji med drugim seznanil z glavnimi spremembami novega predloga podnebnega zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, in se posvetoval o proračunskih odhodkih in davčnih izdatkih, ki zadevajo rabo fosilnih goriv. Med pomembnejšimi spremembami so, kot so spomnili na ministrstvu, uvedba dajatev na zasebne zračne prevoze, hkrati pa je cilj doseganja podnebne nevtralnosti prestavljen z leta 2050 na leto 2045.
Glede dejstva, da v novem predlogu podnebnega zakona ni več ukinitve vračila trošarin za nakup fosilnih goriv, so člani sveta opozorili, da je že operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 vključeval instrument postopnega ukinjanja neučinkovitih subvencij z glavnim ukrepom odprave instrumentov izkrivljanja tržnih cen z okolju škodljivimi subvencijami.
Podnebni svet je opozoril tudi na dejstvo, da instrument postopnega zmanjševanja in ukinjanja spodbud za fosilna goriva vsebuje že trenutno veljavni NEPN. Glede črtanja člena o ukinjanju spodbud za fosilne vire energije je svet najavil, da bodo sprejel pisno stališče.
Člani sveta so se po navedbah ministrstva seznanili tudi s spremembami, ki jih prinaša posodobljena različica NEPN. Glede na prejšnjo različico so spremembe nastale pri ukrepih, ki se nanašajo na pripombe iz javne obravnave, med drugim se je spremenila dikcija iz "ukinitve subvencij" na "ukinjanje subvencij". Nekaj manjših sprememb je pri ukrepih nastalo tudi glede rokov in natančnejših dikcij.
Podnebni svet je ob tem po navedbah ministrstva opozoril na evropsko uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, ki od držav članic pričakuje, da v NEPN vključijo ciljne ukrepe za postopno ukinitev subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva, in hkrati opozarja na priporočilo Evropske komisije, naj v revidiranem NEPN določijo konkretne korake za ukinitev subvencij za fosilna goriva.
Člani podnebnega sveta so prejeli tudi informacije o obratovanju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in alternativah za ogrevanje v Šaleški dolini. "Predstavniki ministrstva so izrazili skrb, da sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini trenutno nima alternative, iskanje začasnih rešitev pa bi podražilo oziroma poslabšalo javno storitev ogrevanja. Pri strateških odločitvah mora ostati poseben poudarek na pravičnem prehodu v izogib energetski revščini, za kar so predvidena tudi državna sredstva," so navedli na ministrstvu.
Dodali so, da je podnebni svet izrazil zaskrbljenost zaradi javnofinančnih tveganj, ki izhajajo iz slabega finančnega položaja Teša. Pri tem so člani sveta tudi poudarili, da kratkoročna državna pomoč z velikimi zneski denarja, bodisi iz proračuna bodisi iz dobička podjetij v državni lasti, ni trajnostna, saj ni javno finančno sprejemljiva ali družbeno odgovorna in bo na dolgi rok zmanjšala sredstva, ki bi morala biti na voljo za prehod v podnebno nevtralno družbo.
Člani so se strinjali tudi o pripravi letnega poročila o delu podnebnega sveta za obdobje 2023-2024, ki bo za namen obveščanja javnosti objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Seje so se od predstavnikov ministrstva udeležili minister za okolje Bojan Kumer, državna sekretarka, pristojna za področje energetike, Tina Seršen, državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje, Uroš Vajgl ter generalni direktor direktorata za podnebne politike Andrej Gnezda.
VIR: Tax Fin Lex