torek, 7.5.2024

Ljubljana, 07. maja (STA) - Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je danes ocenil, da je spremenjeni predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z elektriko z Jekom 2 in drugimi nizkoogljičnimi viri primeren. Naslov odloka in referendumsko vprašanje se po novem ne sklicujeta več na resolucijo o rabi jedrske energije.

Predlagatelji referenduma - poslanci Svobode z izjemo Miroslava Gregoriča, SDS, NSi, SD, poslanca manjšin in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek - so v predlogu za razpis referenduma spremenili naslov odloka o razpisu referenduma. Tako zdaj se ta ne glasi več, da se razpiše referendum "o resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji", ampak da se razpiše referendum "o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo".

Spremenili so tudi predlagano referendumsko vprašanje. Po novem predlogu se bo glasilo, ali volivci podpirajo "izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilnost oskrbo z električno energijo".

Po prvotnem predlogu bi volivce vprašali, ali podpirajo "izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji".

Kot pojasnjujejo v gradivu, v referendumskem vprašanju ni potrebe po sklicevanju na resolucijo, novi predlog pa da bo pripomogel k jasneje izraženemu referendumskemu vprašanju.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da morata biti po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi referendumsko vprašanje in bodoča vsebina odločitve DZ med seboj povezana. Zato je po mnenju službe referendumsko vprašanje, pri katerem bodoča vsebina odločitve DZ vsaj okvirno ni opredeljena, nejasno.

Zvonko Černač (SDS) je na seji v imenu predlagateljev povedal, da je sprememba referendumskega vprašanja plod usklajevanja. "Mislim, da je vprašanje jasno, nedvoumno, in da imamo v Sloveniji stroko, ki bo znala odgovoriti na vsa vprašanja, ki se bodo v pol leta zastavljala. Verjamem tudi, da bo okrog tega v tem času ogromno razprav, kar je dobrodošlo," je dejal.

Izrazil je upanje, da se bo soočilo čim več mnenj in da se bodo vprašanja, ki begajo javnost in tudi odbor DZ, razčistila.

Po Černačevih besedah je bilo dogovorjeno, da bo referendum 24. novembra.

Nataša Avšič Bogovič (Svoboda), sicer predsednica odbora, je dejala, da gre referendumsko pobudo razumeti v kontekstu nacionalne energetske politike in izkušenj iz energetske krize. "Glede na naš geostrateški položaj, količine električne energije, ki jo porabimo in jo bomo porabili, in zaveze do okolja bo lahko energetska mešanica jedrske energije skupaj z obnovljivimi viri Sloveniji zagotovila samozadostnost, zanesljivo dobavo električne energije, cenovno vzdržnost in podnebno nevtralnost," je menila. O očitkih, da ni dovolj informacij za odločanje, je dejala, da v času do referenduma pričakuje dodatne podatke investitorja o projektu.

Jožef Horvat (NSi) je izrazil zadovoljstvo, da so se parlamentarne stranke poenotile glede referenduma, ter željo, da bodo v kampanji ljudem predstavili prave informacije, ki bodo do takrat znane, in da v kamanji ne bo šlo za nabiranje političnih točk.

Tudi Soniboj Knežak (SD) je bil vesel, da je to ena izmed zadev, ki je poenotila slovensko politiko. Dejal je, da sta pretekli dve leti pokazali, da je treba pospešiti postopke in da je tega odločanja po 10 in več letih razprave konec.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar je povedal, da vlada v celoti podpira predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo ter da je kabinet predsednika vlade skupaj s predstavniki koalicije sodeloval pri pripravi spremenjenega predloga.

Kritična do predloga za referendum sta bila Gregorič in Miha Kordiš (Levica). Gregorič, sicer strokovnjak za jedrsko varnost, je med drugim menil, da bi morali imeti pred odločanjem na mizi podatke, ne pa da se gre na zaupanje. Strinjal se je z Mladimi za podnebno pravičnost, ki so predlagali, naj se vprašanje nanaša na pospešitev priprave analiz in informacij, ki bi bili podlaga za končno odločitev o Jeku 2 na drugem referendumu.

Kordiš je med drugim menil, da bi bilo treba projekta Jeka 2 ustaviti in ga začeti pod drugačnimi pogoji, da bi se o njem pogovorili "razsvetljensko", ne pa interesno oz. lobistično.

Razprave vabljenih na sejo so odrazile nasprotujoča si stališča. Na eni strani so predstavniki med drugim nekaterih nevladnih organizacij s področja okolja in človekovih pravic opozarjali na neenakost javne razprave o jedrski energiji in pomanjkanje podatkov za odločanje o Jeku 2 ter poudarjali nujnost civilnega nadzora. Na drugi strani so predstavniki med drugim jedrskih strokovnjakov utemeljevali nujnost uporabe tudi jedrske energije, ob obnovljivih virih energije, za zagotavljanje nizkoogljične proizvodnje.

VIR: Tax Fin Lex