torek, 30.1.2024

Ljubljana, 30. januarja (STA) - Za mesto slabša uvrstitev Slovenije na indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2023, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International, Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede na vse okoliščine minulega obdobja ne preseneča. Na komisiji opozarjajo, da potrebujemo sistemske spremembe in prevzemanje odgovornosti.

"Padec - sicer za le eno mesto, pa vendar - smo pričakovali, saj naša država že več let stagnira, če ne celo nazaduje v boju proti korupciji. Zato potrebujemo sistemske spremembe, predvsem pa prevzemanje odgovornosti in spremembo miselnosti. Država je od vseh nas in miselnost, kako dobro je državo prinesti naokoli, je škodljiva," so v KPK navedli besede predsednik komisije Roberta Šumija.

Izpostavili so, da je Slovenija z zgolj 56 točkami, kar je enako kot lani, še naprej pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 65 točk. Med vsemi državami pa se je uvrstila na 42. mesto, torej mesto nižje kot lani.

Pri tem so pojasnili, da predlogi oz. opozorila komisije za obrnitev trenda na bolje ostajajo podobni lanskim in da v Sloveniji potrebujemo družbeno-politični konsenz o pomenu preprečevanja korupcije. Pri tem je po njihovih navedbah "recept" za takojšnje napredovanje že v osnutku nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki ga ima na mizi vlada in bo osnova za oblikovanje konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja v akcijskem načrtu.

Prav tako je po oceni KPK potrebno medsebojno sodelovanje vseh družbenih skupin, dosledno izpolnjevanje dolžnosti vseh pristojnih institucij ter posodobitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

V komisiji pojasnjujejo, da je njihova vloga preprečevanje korupcije s krepitvijo integritete, odgovornosti in transparentnosti ter drugih standardov, določenih z omenjenim zakonom. Po napovedih predsednika KPK Šumija se bodo zato še naprej osredotočali na krepitev teh standardov, ki predstavljajo "imunski sistem" pri preprečevanju korupcije.

Hkrati po njegovih besedah stavijo na konkretna dejanja, kot je izvajanje projekta Integriteta: skupni cilj generacij skupaj z Zavodom RS za šolstvo, "katerega cilj je postopoma vzgojiti državljane, ki se bodo oddaljili od prej omenjene škodljive miselnosti".

Ob tem so v sporočilu za javnost na KPK dodali še Šumijev odziv na nekatere pomisleke o smiselnosti obstoja komisije. Učinkovitost in smiselnost obstoja komisije so sicer za določen del javnosti prikladen kamen spotike ob vsakokratni objavi CPI. Komisija pozdravlja konstruktivno kritiko, a žal pogosto prevladuje kriticizem. CPI meri percepcijo koruptivnosti javnega sektorja, in ne dela komisije, je izpostavil Šumi.

Kot je dodal, "mnenja obravnavanih oseb iz vrst slovenske politike o tem, ali naša družba komisijo potrebuje ali ne, niso relevantna. Ljudje, katerih ravnanja na javnih funkcijah so del težave, najpogosteje nimajo ustreznih rešitev na področju preprečevanja korupcije". Glede očitkov, da je komisija politično zlorabljena, pa je poudaril, da ni pomembno, kdo jim pošilja prijave, pomembno je, da vse obravnavajo profesionalno in z istimi standardi. In četudi komisije nekoč ne bi bilo več, bi ostali zakonski standardi, ki jim bo družba morala slediti.

"Ko bo Slovenija v CPI na ravni Estonije, še bolje pa Finske, lahko razmislimo, ali še vedno potrebujemo komisijo v takšni obliki, kot je danes. Vse do takrat pa je naša vloga utemeljena, saj smo neodvisni in samostojni z razlogom, ki ga podpira tudi osnutek nove direktive Evropske komisije za boj proti korupciji," je prepričan predsednik KPK.

Omenjeni osnutek nove direktive po njegovih besedah med drugim posebno mesto namenja okrepitvi preprečevanja korupcije in gradnji kulture integritete, pri čemer imamo v Sloveniji še veliko prostora za napredek.

VIR: Tax Fin Lex