torek, 21.5.2024

Ljubljana, 21. maja (STA) - Informacijski pooblaščenec je DZ posredoval poročilo za leto 2023, v katerem je izpostavil, da je obravnaval 302 pritožbi zaradi molka organa, kar je za četrtino več kot leta 2022. Zavezance za dostop do informacij javnega značaja je pozval, naj temu področju namenijo več pozornosti, saj je dostop do teh pomembno za spremljanje dela javne uprave.

Po navedbah Informacijskega pooblaščenca je skrb zbujajoče, da so se zavezanci glede na predhodno leto slabše odzivali na prejete zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, stopnja transparentnosti pa se je posledično znižala.

Povečanje števila pritožb zaradi molka organa je pripisal poenostavitvi načina uveljavljanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, na kar zavezanci niso dovolj pripravljeni. Poleg tega se je državna uprava kadrovsko reorganizirala in menjala uradne osebe, pristojne za to področje. Ob tem pa so prosilci s pravicami zakona dobro seznanjeni, so še pojasnili.

Pristojne so pozvali, naj za uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja imenujejo osebe z ustreznim strokovnim znanjem in dobrim poznavanjem vodenja upravnega postopka. Dodali so, naj vse zaposlene seznanijo z osnovnimi obveznostmi zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

So pa lani zaznali tudi več primerov, v katerih način uveljavljanja te pravice ni bil skladen z zakonom. "Pravica dostopa do informacij javnega značaja kot temeljna ustavna pravica je sicer res zasnovana široko, kljub temu pa ne sme biti orodje v rokah tistih prosilcev, ki z namenom šikaniranja in zasipavanja zavezancev onemogočajo njihovo delo in ogrožajo njihovo javnopravno poslanstvo," so zapisali v poročilu.

Informacijski pooblaščenec je lani sicer skupno obravnaval 1021 zadev, kar je 50 več kot leta 2022 in največ od ustanovitve. Od tega je obravnaval 704 pritožbe, med katerimi je bilo 386 pritožb zoper zavrnilne odločbe, 302 pritožbi zaradi molka organa in 16 zoper odločitve poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom.

V letnem poročilu so tudi opozorili, da število primerov na področju nadzora in sodelovanja pri čezmejnih primerih obdelave osebnih podatkov strmo narašča. V letu 2023 so sodelovali v 524 postopkih sodelovanja, v letu 2022 je bilo teh postopkov 368.

V sporočilu za javnost so še zapisali, da so bili na področju delovanja v okviru EU najpomembnejši premiki sprejem oziroma priprava novih temeljnih evropskih aktov na področju digitalnega poslovanja in umetne inteligence. Med drugim so našteli uredbo o evropskem upravljanju podatkov, akt o digitalnih storitvah, akt o umetni inteligenci ter predpise, povezane z digitalizacijo finančnega poslovanja. Napovedali so, da bodo s sprejemom novih aktov glede na razvoj področja nadzora digitalnega poslovanja in regulacije umetne inteligence pridobivali dodatne pristojnosti.

VIR: Tax Fin Lex