torek, 30.1.2024

Ljubljana, 30. januarja (STA) - Poslanci so sprejeli novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakon o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank, s katerima se v slovenski pravni red prenaša določbe evropskih direktiv. V opozicijski SDS so bili ob tem kritični do, kot pravijo, prepogostega spreminjanja zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Kot je izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, se z zakonom o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank v slovenski pravni red prenaša direktivo, katere namen je ureditev sekundarnega trga za nedonosne kredite, kar je tudi eden od ukrepov za nadaljnjo krepitev bančne unije.

Po zadnji finančni in gospodarski krizi si je EU pri reformi na področju izvajanja bančnih storitev kot glavne cilje zastavila zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju, ponovno krepitev finančne stabilnosti in preprečitev scenarija, po katerem bi davkoplačevalci znova prispevali sredstva za pokrivanje stroškov propada bank, je spomnila.

Z zakonom se po njenih besedah tako vzpostavlja pravna podlaga za razvoj sekundarnega trga nedonosnih bančnih kreditov, s čimer se zmanjša tveganje njihovega prihodnjega kopičenja v portfeljih bank, hkrati pa se kljub prenosu terjatev na druge pravne osebe, ki niso banke, povečajo varnost in pravice kreditojemalcev. Zakon med drugim določa Banko Slovenije kot nadzorni organ nad delovanjem kupcev in serviserjev kreditov na območju Slovenije, ureja pa tudi pravice serviserjev kreditov, da todejavnost opravljajo čezmejno.

V Svobodi so v predstavitvi stališča poslanske skupine spomnili, da se je Slovenija ob zadnji finančni krizi pred desetletjem spoprijemala z 28,4-odstotnim deležem slabih posojil v bančnih bilancah, od tedaj pa je ta delež drastično upadel in po podatkih za lanski julij znašal le 1,35 odstotka.

V SDS so ocenili, da bo imel zakon tudi pozitivne posledice za gospodarstvo, saj lahko prekomerna raven slabih bančnih posojil vpliva na zmanjšanje zmožnosti bank za odobravanje posojil predvsem malim in srednje velikim podjetjem. V poslanski skupini SD pa so ob napovedani podpori opozorili, da bo treba v prihodnosti skrbno spremljati razvoj dogodkov na področju kreditiranja in pripravljati predvsem odzive za pomoč potrošnikom v primerih naraščanja obsega nedonosnih terjatev.

Z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se v slovenski pravni red prenaša še zadnji ukrep iz direktive EU o ukrepih proti izogibanju davkom, ki posega na področje davčnega priznavanja obresti, pa je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič.

Gre za primere, ko se s posojanjem denarnih sredstev znotraj mednarodne skupine podjetij izkorišča dejstvo, da obresti predstavljajo odhodek, ki znižuje davčno osnovo. Tem zavezancem se bo z novelo zakona priznavanje obresti za davčne namene omejilo, in sicer na 30 odstotkov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo. Ob tem je skladno z možnostjo, ki jo dopušča direktiva, predviden absolutni prag omejevanja teh stroškov na višino enega milijona evrov.

"Naveden ukrep naslavlja vrzeli, ki jih mednarodne skupine podjetij izkoriščajo pri svojem čezmejnem poslovanju. Gre za situacijo, ko se s posojanjem denarnih sredstev znotraj skupine podjetij ustvarjajo prakse, ki omogočajo znižanje davčne osnove v ureditvah z visoko obdavčitvijo," je izpostavila državna sekretarka.

V poslanski skupini Svoboda so poudarili, se bo zaradi novele zakona po oceni ministrstva za finance v državni proračun steklo za dobre tri milijone evrov več dodatnih davčnih prihodkov.

V SDS so se glasovanja vzdržali. Kot so ocenili, se zakon o davku od dohodkov pravnih oseb spreminja prepogosto, kar zagotovo ni dober signal za gospodarstvo in potencialne investitorje. Po njihovih navedbah nekateri davčni strokovnjaki opozarjajo, da "Bruselj od Slovenije ni zahteval tako strogih pravil glede posojil med povezanimi osebami, kot jih prinaša sprememba zakona in ki bodo veljala predvsem za lizinške hiše".

Proti so glasovali poslanci NSi. Slovenija želi glede določitve zgornje višine davčnega priznavanja obresti pri milijonu evrov uzakoniti najbolj strogo možnost, kar bo odgnalo tuje vlagatelje, so opozorili.

VIR: Tax Fin Lex