sreda, 12.6.2024

Maribor, 12. junija (STA) - Državni svetniki so danes podrli pobudo delodajalcev o začetku presoje ustavnosti določbe zakona o prevozih v cestnem prometu, ki predpisuje, da mora pošiljatelj oz. prejemnik plačati 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja, če vozilo čaka na nakladanje ali razkladanje blaga več kot eno uro. Ocenjujejo, da je to v praski neizvedljivo.

Novela zakona o prevozih v cestnem prometu je začela veljati 3. aprila letos, interesna skupina delodajalcev pa se ne strinja z drugim odstavkom 110.b člena.

Določba predpisuje, da mora pošiljatelj oziroma prejemnik plačati 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja, če vozilo čaka na nakladanje ali razkladanje blaga več kot eno uro po času, ki je bil določen za naklad ali razklad blaga, razen če pogodba o prevozu določa drugačne pogoje, so pojasnili v državnem svetu.

Menijo, da je določba v praksi neizvedljiva, nejasna in povzroča zmedo, ter vzpostavlja nesorazmerne organizacijske ter stroškovne obremenitve slovenskih gospodarskih subjektov. "Iz tega sledi, da so slovenski gospodarski subjekti postavljeni v izrazito neenak položaj z ostalimi gospodarskimi subjekti na evropskem trgu," so izpostavili.

V kratkem času od uvedbe novele zakona se je po njihovih navedbah v praksi izkazalo, da izpodbijana določba vpliva ne le na gospodarske subjekte, temveč tudi na pošiljatelje in prejemnike blaga.

Ker bodo po mnenju državnega sveta zaradi izpodbijane določbe nastajale težko popravljive in škodljive posledice za pošiljatelje in prejemnike, hkrati pa položaj prevoznikov ne bo izboljšan, ustavno sodišče pozivajo k absolutno prednostni obravnavi zahteve.

Na današnji seji, ki je potekala v Minoritski cerkvi pri Lutkovnem gledališču Maribor, so svetniki med drugim obravnavali tudi dopolnjen predlog zakona o Kobilarni Lipica. V razpravi so svetniki poudarili, da jih veseli, da se družba ponovno združuje v en subjekt, saj je v času, ko družba ni bila enovita, razvoj nazadoval.

Izrazili pa so skrb, da predloga zakona ne spremlja poslovni načrt, ki je ključen za učinkovito upravljanje prihodkov in stroškov. Opozorili so, da zakon sam po sebi ne bo rešil ničesar, če se ne bo poskrbelo za strokovno vodenje in nadzor, so po seji sporočili iz državnega sveta.

Obravnavali in podprli so tudi dopolnjen predlog novele zakona o gimnazijah in dopolnjen predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Prav tako so obravnavali številna vprašanja in pobude državnih svetnikov.

VIR: Tax Fin Lex