Ljubljana, 31. maja (STA) - Državni svet je na današnji izredni seji s 24 glasovi za in dvema glasovoma proti sprejel odložilni veto na novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Državni svetniki se med drugim ne strinjajo z odločitvijo o znižanju proračunske rezerve. Novelo bo tako ob ponovnem glasovanju v DZ moralo podpreti 46 poslancev.

DZ je novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 sprejel prejšnji četrtek. Novela prinaša manjše spremembe, med drugim se nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države. Letos se bo država lahko zadolžila za največ 4,2 milijarde evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov.

Poslanci so na seji v novelo dodatno zapisali izplačilo zimskega letnega dodatka za upokojence v letošnjem decembru ter za 1,8 odstotka višja izplačila pokojnin v novembru in decembru. V SDS so med drugim želeli za nekaj več kot deset odstotkov zvišati tudi povprečnino za občine. Toda dopolnilo ni bilo sprejeto, tako da ostaja pri 700 evrih na prebivalca.

Državni svet pozitivno ocenjuje prizadevanja vlade za zniževanje odhodkov proračuna, vendar pa izraža tudi zaskrbljenost in nestrinjanje z odločitvijo o znižanju proračunske rezerve, katere sredstva so bila v pretežni meri namenjena pomoči gospodarstvu zaradi razmer na trgu energentov, so po današnji seji sporočili iz državnega sveta.

"Državni svet opozarja na napačno razmišljanje v smeri, da so bili dosedanji ukrepi na tem področju zadostni, saj zaradi ukrepov, ki jih še vedno izvajajo druge države EU, slovensko gospodarstvo izgublja na konkurenčnosti," so zapisali v sporočilu za javnost.

Državni svetniki zato predlagajo dvig rezerve pri ukrepih za blaženje posledic draginje v gospodarstvu in sicer z dvigom postavk pomoč gospodarstvu, čakanje na delo in skrajšan delovni čas.

Glede načrtovane nižje realizacije sredstev iz proračuna EU v letošnjem letu so državni svetniki prepričani, da je treba v okviru evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021 do 2027 okrepiti aktivnosti v procesu sprotne priprave projektov, saj je njihovo pravočasno dokončanje pogoj za izplačilo pričakovanih evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev in s tem uspešno naslavljanje razvojnih izzivov države.

Prav tako opozarjajo, da lani dogovorjena višina povprečnine za občine v luči energetske krize in inflacije ter posledično višjih stroškov delovanja javnih zavodov ne zagotavlja kritja dejanskih stroškov občin.

Državni svet zato vlado poziva, da prisluhne reprezentativnim združenjem občin ter poišče ustrezno rešitev za financiranje občin. "Sicer bodo te prisiljene, da zakonske naloge financirajo s sredstvi, ki so namenjena predvsem za financiranje investicijskih projektov, s tem pa občine in tudi država izgubljajo razvojni potencial," opozarja državni svet.

Glede zimskega letnega dodatka je državni svet poudaril, da gre za enkratni dodatek, ki je namenjen namenjen najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, in sicer za blažitev posledic draginje. "Kot tak ne predstavlja pravice iz pokojninskega zavarovanja, pač pa gre za vrsto socialnega transferja, ki pa je neupravičeno in povsem neutemeljeno vezan na prejem pravice iz pokojninskega zavarovanja, to je letnega dodatka," so prepričani državni svetniki.

Državni svet zato poziva, da se kot upravičence prepozna tudi upokojence, ki so pretežni del svoje zavarovalne dobe bili zavarovani za ožji obseg pravic, in tiste, ki so uživalci pokojnin starostnega zavarovanja kmetov. Tem namreč letni dodatek ne pripada, posledično pa bi ti dve kategoriji upokojencev izpadli tudi pri prejemu zimskega dodatka, opozarja.

Predlog odložilnega veta na novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 sta podali komisija državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. DZ bo moral zdaj o noveli glasovati še enkrat. Takrat jo bo morala podpreti več kot polovica vseh poslancev, torej najmanj 46.

VIR: Tax Fin Lex