torek, 22.8.2023

Ljubljana, 22. avgusta (STA) - Po katastrofalnih poplavah, ki so pred dvema tednoma prizadele državo, se marsikdo sooča z izzivom uveljavljanja nastale škode. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je v ta namen pripravila nekaj nasvetov, kaj je treba v primeru uveljavljanja škode narediti, da bo pri tem prihajalo do čim manj zapletov in bo izplačilo škode čim hitrejše.

Kot pojasnjujejo v AZN, je nadomestilo za škodo odvisno od zavarovalnih kritij in višine zavarovalnih vsot v zavarovalni pogodbi. V kolikor ima stranka zavarovano tudi nevarnost poplave in meteorne vode, je najvišji znesek, ki ga lahko pričakuje, znesek v višini zavarovalne vsote, ki je za takšen škodni primer določen z zavarovalno pogodbo.

V primeru, da je voda uničila zavarovalno polico in pripadajoče splošne pogoje, na agenciji svetujejo navezavo stika z zavarovalnico, kjer bodo podali vse informacije o sklenjeni polici. Na spletnih straneh zavarovalnic so navedeni tudi splošni pogoji, kjer se lahko preveri kritja.

Izplačilo za nastalo škodo se izvede ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera. V primeru, da obstaja temelj za izplačilo škode, vendar še ni ugotovljena dokončna višina škode, so možna tudi izplačila akontacij za škodo, so v sporočilu za javnost pojasnili na agenciji.

"Reševanje in likvidacija škodnih primerov bo hitrejše, če dosledno sledite navodilom (predvsem glede zagotavljanja ustreznih dokazil) in obrazcem, ki jih najdete na spletnih straneh zavarovalnic oziroma se za pomoč obrnete na svojega zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika," svetujejo.

Ob tem priporočajo fotografiranje stanja po poplavah, dodatno pa bodo v pomoč pri reševanju škodnega primera fotografije stanja pred poplavo. Kot poudarjajo, naj se naredi seznam uničenih stvari ter shranjuje račune in predračune za sanacijo.

Ob tem sicer lahko pride do situacije, da je bilo poškodovano pohištvo oziroma oprema že odpeljano na odpad, preden se je lahko naredilo fotografije. AZN priporoča, da je zavarovalec dolžan storiti, kar je mogoče, da dokaže, katere stvari so bile poškodovane. Kot pomoč pri dokazovanju so lahko tudi računi za kupljene predmete ali pa fotografije, ki jih hranijo prijatelji in znanci.

Zaradi velikega števila škodnih primerov bi lahko sicer dlje časa trajalo, da pride do obiska cenilca. Popisi in cenitve škode trenutno potekajo na tistih območjih, kjer je to mogoče varno izvesti.

V kolikor se stranke ne strinjajo z oceno škode, imajo zavarovalnice vzpostavljene postopke za izvensodno reševanje sporov in notranje postopke razreševanja pritožb. Pritožbo se običajno vloži na pritožbeno komisijo zavarovalnice. V primeru nestrinjanja z odločitvijo komisije je spor mogoče reševati pri mediacijskem centru Slovenskega zavarovalnega združenja GIZ.

V primeru neuspeha oziroma nezadovoljstva z odločitvijo v izvensodnem reševanju spora pa je po navedbah AZN predvidena možnost sodnega varstva, ki se jo lahko uporabi tudi neposredno kot prvo možnost.

Kot izpostavljajo na agenciji, sta zavarovanje za izliv vode in zavarovanje pred nevarnostjo poplave dve različni zavarovanji. Kar koli je poškodovano je zavarovano samo v primeru, da je bilo poškodovano iz naslova tiste nevarnosti, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje.

Ljudem, ki želijo skleniti zavarovanje stanovanjske hiše za nevarnost poplave, svetujejo, da naj se zavarovanje sklene za zavarovalno vsoto, ki bo na podlagi lastne presoje predstavljala zadostno kritje za nevarnost poplav. Ob tem poudarjajo, da višja zavarovalna vsota pomeni tudi višjo premijo.

"Paketi, ki jih ponujajo zavarovalnice, imajo že vnaprej definirane zavarovalne vsote za posamezne nevarnosti. Zato je treba morebitno zahtevo po višji zavarovalni vsoti individualno nasloviti neposredno na zavarovalnico," so še navedli.

VIR: tax Fin lex