Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Razogljičenje plinskega sektorja in oblikovanje trga vodika bosta ključno prispevala k prizadevanjem EU za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Evropski parlament in Svet EU sta dosegla začasni dogovor o posodobljenih pravilih EU za razogljičenje trga plina in ustvarjanje trga vodika. Nova pravila bodo olajšala uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, vključno z vodikom, hkrati pa zagotovila zanesljivost oskrbe in cenovno dostopnost energije za vse državljane v EU. Obnovljivi in nizkoogljični plini bodo pomagali zmanjšati emisije v sektorjih z velikimi emisijami in podprli konkurenčnost evropske industrija. Ta sporazum bo EU pomagal tudi okrepiti njeno energetsko neodvisnost in dodatno zmanjšati uvoz fosilnih goriv iz Rusije, kot je določeno v načrtu REPowerEU.

Sporazum krepi dolgoročno načrtovanje potrebne infrastrukture za razogljičen plinski sektor v Evropi. Predvideva, da bi morali nacionalni načrti za razvoj omrežja temeljiti na skupnih scenarijih za elektriko, plin in vodik. Ti bi morali biti usklajeni z NEPN ter desetletnim načrtom za razvoj omrežja za vso EU. Upravljavci vodikovih in plinskih omrežij bodo morali vključiti informacije o infrastrukturi, ki jo je mogoče razgraditi ali preurediti. Pripravili pa bodo tudi posebne načrte za razvoj vodikovega omrežja, ki bodo zagotovili, da bo izgradnja vodikovega sistema temeljila na realistični projekciji povpraševanja.

Dogovorjeni okvir bo omogočil prevzem obnovljivih in nizkoogljičnih plinov v EU z lažjo povezavo in dostopom do obstoječega plinskega omrežja ter omogočanjem popustov na čezmejne tarife in tarife za vbrizgavanje teh plinov. Vzpostavljen bo tudi sistem certificiranja za nizkoogljične pline, vključno z vodikom, ki dopolnjuje certificiranje obnovljivih plinov in vodika, predvideno v revidirani direktivi o obnovljivi energiji. To bo zagotovilo enake konkurenčne pogoje in doslednost pri ocenjevanju celotnega odtisa emisij različnih plinov ter državam članicam omogočilo, da jih učinkovito primerjajo in upoštevajo v svoji mešanici energetskih virov. Podrobnejša pravila o metodologiji in oceni zmanjševanja toplogrednih plinov bodo določena z delegiranim aktom.

Dogovor vzpostavlja tržno zasnovo za vodik v Evropi. Sporazum predvideva, da se bodo pravila uporabljala v dveh fazah, in sicer pred letom 2033 in po njem. V fazi pospeševanja bo veljal poenostavljen okvir z jasnimi prihodnjimi pravili za razvit trg vodika. Te določbe zajemajo predvsem dostop do vodikove infrastrukture, ločevanje proizvodnje vodika in transportnih dejavnosti ter določanje tarif. Vzpostavljena bo nova struktura upravljanja v obliki Evropske mreže upravljavcev omrežij za vodik (ENNOH), ki bo spodbujala namensko vodikovo infrastrukturo, čezmejno usklajevanje in gradnjo povezovalnih omrežij. Ta organ bo odgovoren tudi za pripravo posebnih tehničnih pravil.

Pomembna elementa začasnega sporazuma sta tudi boljše opolnomočenje in varstvo potrošnikov. Prenovljeni okvir trga s plinom bo odražal določbe, ki že veljajo na trgu z električno energijo, tako da bodo lahko odjemalci lažje zamenjali dobavitelja, uporabljali učinkovita orodja za primerjavo cen, dobili točne, poštene in pregledne informacije o obračunavanju ter imeli boljši dostop do podatkov in nove pametne tehnologije. Potrošniki bi torej morali imeti možnost enostavne izbire obnovljivih in nizkoogljičnih plinov namesto fosilnih goriv.

Sozakonodajalca sta podprla tudi predlog Evropske komisije, da dolgoročne pogodbe za fosilni plin ne bi smele trajati dlje kot do leta 2049. To bo pomagalo preprečiti, da bi se Evropa zavezala k uvozu fosilnega plina, hkrati pa spodbudila uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, ki bodo v veliki meri domače proizvodnje in bodo tako krepili energetsko varnost. Bistveno in v skladu s cilji načrta REPowerEU so se tudi dogovorili o mehanizmu, ki državam članicam omogoča, da omejijo vnaprejšnje zbiranje ponudb za zmogljivost za dostop do omrežja in terminalov LNG za zemeljski plin ter LNG iz Rusije in Belorusije.

Prav tako bodo spremenjena pravila okrepila energetsko varnost. Privzeta solidarnostna pravila se bodo samodejno uporabljala za zaščito ranljivih strank, tudi med državami članicami, ki nimajo neposredne povezave. Postopki kriznega upravljanja so bili okrepljeni tudi z dodajanjem zaščitnih ukrepov za čezmejne pretoke plina v izrednih razmerah in z omogočanjem zmanjšanja ne nujne porabe.

Uvedene so tudi nove določbe za kritje nastajajočih tveganj kibernetske varnosti. Evropska komisija pooblaščena zlasti za sprejetje posebnih pravil za kibernetsko varnost čezmejnih pretokov plina, države članice pa bodo ta pravila morale upoštevati za pripravo svojih preventivnih načrtov in načrtov za nujne primere.

Na podlagi uspeha energetske platforme EU, ki je bila lani vzpostavljena kot orodje za reševanje energetske krize, bo za prostovoljno uporabo vzpostavljen stalni mehanizem združevanja povpraševanja in skupnega nakupa zemeljskega plina. Poleg tega posel uvaja petletni pilotni projekt za združevanje povpraševanja in ponudbe vodika ter ustvarjanje preglednosti trga v okviru Evropske vodikove banke.

Ta začasni dogovor morata zdaj Evropski parlament in Svet EU sprejeti še uradno.

VIR: Naš Stik