Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Vlada je sprejela Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let, ki vključuje bistvene ukrepe za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, vključno z oceno potrebnih sredstev za njihovo izvedbo.

Pravna podlaga za pripravo akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine je Uredba o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, ki je bila sprejeta oktobra 2022. Za leto 2030 so na področju zmanjševanja energetske revščine zastavljeni trije cilji, ki so usklajeni s predlogom posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Doseženi bodo lahko ob vzpostavljenih ustreznih pogojih za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta (zagotovljena sredstva, kadri za vzpostavitev in delovanje načrtovane sheme za zmanjševanje energetske revščine itd.). Kot so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je krovni cilj na področju energetske revščine do leta 2030  zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev do vrednosti največ med 3,8 in 4,6 odstotka. Drugi cilj na področju energetske revščine do leta 2030 je izvedba naložb na področju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v najmanj 8000 energetsko revnih gospodinjstvih. Tretji cilj je določen na podlagi 8. člena EED Direktive o energetski učinkovitosti. Po preliminarnih izračunih znaša ciljni kumulativni prihranek energije v energetsko revnih gospodinjstvih v obdobju 2021–2030 573 GWh. Navedeni cilj bo dokončno oblikovan in vključen v končno verzijo posodobitve NEPN.

Glavni cilj v obdobju 2024 do 2026 je sicer nadgradnja obstoječe skupine, ki deluje na področju izvajanja ukrepov za zmanjševanje energetske revščine pri Eko skladu, z vzpostavitvijo in delovanjem sheme za zmanjševanje energetske revščine v pilotnem obsegu. S tem bodo zagotovljeni pogoji za dodeljevanje spodbud energetsko revnim v povečanem obsegu in podprto doseganje ciljev do leta 2030. Skupno, v pilotnih in drugih regijah, je do konca leta 2026 načrtovana izvedba naložb na področju URE in izrabe OVE pri energetsko revnih gospodinjstvih (nadgradnja programa ZERO500), naložb za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, naložb v skupne ukrepe pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb in naložb za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti. Tudi za doseganje teh ciljev morajo biti vzpostavljeni ustrezni pogoji za izvajanje ukrepov iz tega akcijskega načrta.

Za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta v obdobju 2024–2026 je predvideno 33,8 milijona evrov, od tega 27 milijonov evrov za investicijske ukrepe URE in rabe OVE, 5 milijonov evrov za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in 1,8 milijona evrov za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje. Do konca leta 2026 sta glavna vira sredstev Sklad za podnebne spremembe in Evropski sklad za regionalni razvoj.

VIR: Naš Stik