Ste vedeli, da naj bi v celotni zgodovini rudarjenja v Idriji skupno pridobili kar 145.700 ton živega srebra, ki so ga v veliki meri pridobili iz cinabaritne rude, skupno pa so v dobrih 500 letih delovanja izkopali več kot 12,7 milijonov ton rude?

Ste vedeli, da naj bi v celotni zgodovini rudarjenja v Idriji skupno pridobili kar 145.700 ton živega srebra, ki so ga v veliki meri pridobili iz cinabaritne rude, skupno pa so v dobrih 500 letih delovanja izkopali več kot 12,7 milijonov ton rude? Tekočo kovino so iz rude skozi zgodovino pridobivali s pomočjo različnih postopkov, največji izkoristek pa so omogočale sodobne topilniške peči. Nekaj več o tem z vami delimo v nadaljevanju.

V Idriji so skozi zgodovino cinabaritno rudo žgali na več lokacijah in od srede 17. stoletja dalje je žgalnica rude stala na Prejnuti (tudi ime tega becirka izvira iz nemške besede Brennhütte – žgalniški obrat). Na desnem bregu Idrijce, kjer še danes stoji tako imenovana topilnica, so bile prve peči postavljene leta 1842, do leta 1880 pa so žgalnico tja prestavili v celoti. Obenem so zgradili tudi skupno odvajanje dima, pri katerem so dim iz vseh peči skozi dimovod usmerili 158 m nad žgalnico, kjer še danes stoji vsem poznani »raufnk«.

Topilnica, ki je bila po končanju proizvodnje živega srebra zapuščena, je z obnovo, ki se je zaključila leta 2017, dobila novo podobo in nov namen uporabe. Zdaj v teh prostorih domuje stalna razstava o živem srebru, njegovi uporabi, vplivih na okolje in človeka ter o različnih načinih žganja živosrebrove rude skozi stoletja. Obiskovalci lahko s pomočjo poskusov, animacij, video filmov in naprav, ki delujejo na osnovi živega srebra, odkrijejo in doživijo pomen te edinstvene tekoče kovine, ki je spremenila svet in prispevala k razcvetu človeške civilizacije. Prav tako se lahko ob drobilnih in sejalnih napravah podajo na pot od končne postaje žičnice do najnovejše pridobitve – obnovljene Čermak-Špirekove peči št. 2.

V Topilnici sta na voljo tudi dve prav posebni doživetji: Lov na alkemistični zaklad, med katerim se otroci spoznavajo z alkimijo ter opravljajo različne zanimive poskuse, in VR doživetje rotacijske peči, pri katerem lahko obiskovalci s pomočjo očal za virtualno resničnost na atraktiven način spoznajo delovanje peči in si napolnijo virtualno jeklenko živega srebra.

Topilnica prav tako predstavlja izjemen ambient za najrazličnejše prireditve ali razstave. Tako so v njej trenutno na ogled izdelki likovne razstave Ex tempore, ta konec tedna pa bo v njej gostoval Festival industrijske kulture Betrib.

Prav poseben dogodek bo potekal jutri, 28. septembra, ob 18. uri, ko bo slovesno otvorjena obnovljena Čermak-Špirekova peč. Peč, ki je sicer delovala od zadnje četrtine 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja in s katero je Idrija postala vodilna v tehnologiji pridobivanja živega srebra na svetu, sta zasnovala idrijska metalurga češkega rodu, upravnik žgalnice Josip Čermak in žgalniški mojster Vincenc Špirek. Danes je edina ohranjena tovrstna naprava na svetu in bo na ogled obiskovalcem v sklopu stalne razstave »Od rude do kapljic živega srebra«.

Prisrčno vabljeni k udeležbi na obeh prihajajočih dogodkih, hkrati pa tudi k ogledu zanimive stalne razstave v Topilnici Hg. Zagotavljamo vam, da boste tam izvedeli marsikaj zanimivega in še nepoznanega.

 Vir: CUDHg Idrija; Cigale, M.: Rudnik živega srebra Idrija od 1490 do 2006.

VIR: Občina Idrija