pripravila Manca Ahčin

Ljubljana, 31. januarja - Na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si pred mesecem in dnevom varne rabe interneta, ki bo 6. februarja, opozarjajo na problematiko spletnega nasilja zlasti med mladostniki. Marko Puschner s Safe.si je za STA poudaril, da zaradi velike razširjenosti spletnega nasilja mladi milejših oblik ne razumejo več kot nasilje, a kljub temu trpijo.

 

Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet. Znotraj nje že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL).

V Sloveniji smo dan varne rabe interneta prvič praznovali leta 2006, kot glavni koordinator za Slovenijo pa so ga na Safe.si razširili na ves februar, ki so ga poimenovali mesec varne rabe interneta. V tem času na Safe.si pripravljajo številne aktivnosti, s katerimi poskušajo mlade, njihove starše in učitelje nagovoriti k različnim dejavnostim in premislekom o varni rabi interneta. Pozornost letos namenjajo medvrstniškemu spletnemu nasilju, ki je med mladimi močno razširjeno, z njim pa se težko pravilno soočajo.

Da je spletno nasilje med mladostniki velik izziv, kažejo številne raziskave, ki so jih na tem področju izvedli na Safe.si. Raziskava Odklikni! iz leta 2018 je pokazala, da je že 49 odstotkov osnovnošolcev in 55 odstotkov osnovnošolk ter 54 odstotkov srednješolcev in 64 odstotkov srednješolk doživelo vsaj eno obliko spletnega nasilja. Po raziskavi TRACeD, v okviru katere so spomladi 2022 izvedli intervjuje z učenkami, dijakinjami in študentkami, pa so se stvari na tem področju močno poslabšale po pandemiji covida-19.

Safe.si anketa med osnovnošolci in srednješolci iz leta 2022 je pokazala, da sta najbolj pogosta razloga, zakaj se na spletu mladostniki počutijo slabo, izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju in norčevanje iz njih na spletu. Kar 64 odstotkov srednješolcev pa meni, da so ljudje na internetu bolj nesramni in zlobni kot v živo.

Spletnega nasilja v kakršnikoli obliki po Puschnerjevih besedah ne smemo tolerirati, saj ga mladostniki lahko normalizirajo. "Ker je spletnega nasilja tako veliko, milejših oblik, kot je žaljenje, ne razumejo več kot nasilje, a so kljub temu prizadeti in trpijo," je opozoril. Kot ugotavljajo na Safe.si, so številni povzročitelji in priče medvrstniškega spletnega nasilja tudi prepričani, da je vse skupaj le šala, in se ne zavedajo, da žrtev zaradi tega trpi. "Svoja dejanja opravičujejo tudi s prenosom krivde na žrtev, ki da si je sama kriva, da se nad njo izvaja nasilje," je poudaril.

Kot pomemben izziv med mladostniki, ki se navezuje na spletno nasilje, je Puschner izpostavil tudi slabo samopodobo, ki jo slednji imajo zaradi družbenih omrežij. "Na eni strani negativni komentarji in žalitve, na drugi strani pa zaigrane in grafično obdelane podobe na objavah vrstnikov in vplivnežev spodbujajo željo po posnemanju. Takšnih idealnih, a neresničnih podob pa ni mogoče doseči, saj takšni ljudje ne obstajajo. To pa vodi v nezadovoljstvo z lastnim telesom, žalost in depresijo," je opozoril.

Za uspešno spopadanje s posledicami spletnega nasilja je ključno ozaveščanje in izobraževanje mladih, ki mora po Puschnerjevih besedah potekati od prvega trenutka, ko se srečajo s spletom. Tu imajo ključno vlogo zlasti starši.

Po raziskavi, ki jo je v juniju 2023 izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede UL, je sicer več kot polovica (55 odstotkov) slovenskih staršev v skrbeh, da bi njihov otrok postal žrtev spletnega nasilja. V skrbeh, da ne bodo znali pomagati otroku, če bi postal žrtev spletnega nasilja, je 42 odstotkov staršev.

Puschner staršem zato predvsem svetuje, da svoje otroke ustrezno pripravijo na uporabo spleta in družbenih omrežij, jih opozorijo na tveganja in jih naučijo, kako se zaščititi. "Podobno kot otroke naučijo varno hoditi v šolo in domov," je dejal.

Na odnos mladostnikov do spletnega nasilja pa skozi svojo vzgojno vlogo pomembno vplivajo tudi učitelji in šolske svetovalne službe. Ravno učitelji so pogosto tisti, ki prvi zaznajo spletno nasilje in lahko sprožijo ustrezno ukrepanje. Spletno medvrstniško nasilje je sicer pogosto skrito pred očmi odraslih, zato imajo po njegovih navedbah zelo pomembno vlogo tudi priče, saj lahko pogosto le one poiščejo pomoč za žrtev oz. opozorijo odrasle.

Ker je spopadanje s problematiko spletnega nasilja zahtevno, so na Safe.si pripravili priročnik za šole o spletnem nasilju, ki ga bodo predstavili šolskim delavcem na konferenci ob izidu 14. februarja. Na konferenci bodo predstavili, kako naj šole pravilno ukrepajo in kako naj pri tem sodelujejo s policijo, centri za socialno delo in starši.

Proti spletnemu nasilju se mora sicer boriti celotna družba, meni Puschner. "Na internetu vsebine ustvarjamo vsi. Le od nas pa je odvisno, ali so pozitivne ali negativne," je dejal. Po njegovem mnenju lahko politični odločevalci spodbudijo ponudnike spletnih storitev, predvsem družbenih omrežij in drugih platform, ki jih uporabljajo mladostniki, da jih ustrezno zaščitijo. "Najbolj pomembno pa je, da se vsi uporabniki interneta držimo bontona, smo prijazni, ne izvajamo nasilja ter smo zgled otrokom in mladostnikom," je dejal.

VIR: STAkrog