Kratica ESG se nanaša na naložbe v okolje, družbo in upravljanje oziroma po angleško environmental, social in governance investing. Gre za nabor standardov za vedenje podjetja, ki jih uporabljajo družbeno ozaveščeni vlagatelji za preverjanje potencialnih naložb. Okoljska merila obravnavajo, kako podjetje varuje okolje, vključno s korporativnimi politikami, na primer glede podnebnih sprememb; družbena merila preučujejo, kako upravlja odnose z zaposlenimi, dobavitelji, strankami in skupnostmi, v katerih deluje; upravljanje pa se ukvarja z vodstvom podjetja, plačami vodilnih delavcev, revizijami, notranjim nadzorom in pravicami delničarjev.

Kako pa je s tem v praksi? Po mnenju dr. Dejana Verčiča, profesorja na Fakulteti za družbene vede ter direktorja za znanje in partnerja v družbi Herman & partnerji, je ESG svetovni nazor déležniškega kapitalizma enaindvajsetega stoletja. »Nekatera slovenska podjetja to razumejo in stalno izboljšujejo svoje poslovanje, druga zamisel izkoriščajo za modno pranje svoje javne podobe, mnoga pa niti ne vedo, za kaj gre in kaj naj s tem počnejo. Nasploh se v postsocialističnih državah premalo ukvarjamo s prihodnostjo svoje sredine in sveta, tako da bodo mnoga podjetja srečala ESG, ko jih bodo o merilih vprašali predvsem tuji kupci. Vendar si moramo za izboljševanje svojih organizacij in družbe nasploh prizadevati najprej sami zaradi naših otrok,« meni.

Meti Pavlin Avdić, strateški direktorici v agenciji prvi.prvi., se zdi v kontekstu razprave, povezane z ESG, posebej pomembno izpostaviti, da večja slovenska podjetja že leta pripravljajo trajnostna oziroma nefinančna poročila, da pa to še ne pomeni nujno, da podjetje v svojem bistvu strateško deluje skladno z načeli ESG oz. vidiki poslovanja. »Namreč, ocena ESG, ki se v največji meri pripravlja na osnovi standarda GRI, sicer tudi najbolj razširjenega, resda kaže, da podjetje deležnikom poroča o svojem odtisu na okolje in družbo, tudi zaveze o zniževanju vpliva na okolje, še posebej v kontekstu podnebne krize, ter nizanje ukrepov, ki bodo do zastavljenih trajnostnih ciljev podjetja pripeljali, nakazujejo na sprejemanje načel poslovanja ESG. A po mojem mnenju tisti pravi jeziček na tehtnici, kako predano je podjetje načelom ESG in ali jih je dejansko zapisalo v svoj genski zapis, kažeta njegova 'aktivistična vloga' in marketinška oz. komunikacijska drža,« pravi. V mislih ima sprejemanje odgovornosti pri spreminjanju sveta tudi na ravni sooblikovanja zakonodajnih predpisov. Torej aktivnega zavzemanja za uvajanje predpisov, ki spodbujajo trajnostno poslovanje celotnega gospodarstva, kot tudi spreminjanje predpisov, ki morda omejujejo razvoj zdrave, enakopravne in za vse vključujoče družbe. In ki tako aktivno vlogo zavzemajo tudi pri spreminjanju nakupovalnih navad potrošnikov, njihovega življenjskega sloga, predvsem pa tistih navad, ki še kar ohranjajo planetu in družbi škodljive navade.

»Prekomerno, nepremišljeno nakupovanje in udobje za vsako ceno sta le dva primera takšnih navad,« nadaljuje Meta Pavlin Avdić: »Kaj spodbujamo, kaj prikazujemo in kaj slavimo v marketinških akcijah, pa dobro vemo, da je eden od glavnih dejavnikov pri ustvarjanju navad in prikazovanju sveta, ki naj si ga vsi želimo. Načela poslovanja ESG seveda v podjetje vnašajo principe sledenja, merjenja in za zdaj še prostovoljnega poročanja skladno z enim od kar 600 možnih standardov oz. smernic. A če podjetje to razume kot zgolj še eno tabelo, s katero lahko, vnašajoč svoje podatke, ki jih izmeri sam, fascinira deležnike, potem pravi cilj upravljanja ESG ni dosežen. Ne nazadnje tudi standardi GRI na področju marketinga določajo samo poročanje o podajanju informacij o storitvi oz. izdelku – tudi v smislu deklaracij – ter o zaznanih neskladnostih na področju informiranja, označevanja ter neskladnostih glede marketinških komunikacij. Ta aktivistična, spodbujevalna vloga je žal tudi tu pozabljena.«

Zanimalo nas je, kako smernice ESG upoštevajo v slovenskih podjetjih. V A1 Slovenija so se kot del skupine A1 Telekom Austria Group smernicam ESG zavezali leta 2020 in si zastavili ambiciozne cilje na področju okolja, družbe in upravljanja. Na področju okolja se osredotočajo na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, energetsko učinkovitost in krožno gospodarstvo. Cilji na področju družbe zajemajo digitalno izobraževanje, na področju upravljanja pa raznolikost in skladnost poslovanja. Trenutno se bližajo koncu drugega leta, ko uresničujejo zastavljene cilje. Podatkov za letošnje leto še nimajo v celoti zbranih, so pa v letu 2021 za 39 odstotkov zmanjšali izpuste CO2, predvsem na račun uporabe električne energije iz obnovljivih virov, ki je lani predstavljala že 78 % njihovih virov energije. Skupaj z uporabniki, partnerji in zaposlenimi so v dveh letih zbrali in reciklirali več kot 6000 odsluženih telefonov. Uspešno sledijo tudi cilju na področju družbe, saj so v okviru izobraževalnih doživetij Spletne brihte o varni rabi interneta izobrazili že 8.000 otrok. Delež žensk na vodstvenih položajih v družbi so v preteklih letih povečali nad 40 %, kar bodo ohranjali tudi v prihodnje.

Tudi področje družbene odgovornosti naslavljajo že nekaj let, med njihovimi najbolj znanimi družbeno odgovornimi projekti so Lahkonočnice, skrb za čebele in vsakoletna novoletna donacija v različne namene. Že od leta 2012 izpolnjujejo standarde za vpis v register EMAS. »Z vsemi aktivnostmi dokazujemo, da sledenje smernicam ESG za nas nikakor ni muha enodnevnica, temveč trdna zaveza. Zato smo si tudi zastavili konkretne in predvsem merljive cilje, ki usmerjajo naše vsakodnevno delovanje. V sledenju smernicam ESG v podjetju prepoznavamo tako okoljske kot družbene koristi pa tudi gospodarske prednosti,« pravi Zlatka Poličar, strokovnjakinja za družbeno odgovornost v A1 Slovenija.

V Mercatorju razumejo smernice ESG kot kompleksno in progresivno delovanje na vseh področjih poslovanja podjetja, pa tudi kot vodila, ki naj jih upošteva vsak posameznik pri svojem delu. »Na ključnih področjih imamo tudi zelo konkretne standarde in poslovnike, od sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 do etičnega kodeksa in poslovnika Družini prijazno podjetje. Merljivi rezultati so zbrani in objavljeni v posebnem poročilu Skupine. V strokovnih timih izvajamo konkretne naloge, koordiniramo dejavnosti in iščemo resnično dolgoročne in trajnostne rešitve, v sektorju marketinga pa imamo tudi na tem področju povezovalno vlogo ter skrbimo predvsem za razvoj rešitev v okviru naše ponudbe za kupce in za komunikacijo z njimi,« je za MM povedala Viktorija Radojević Mavrič, izvršna direktorica marketinga in razvoja v Mercatorju.

V Telekomu Slovenije pravijo, da razvijajo in zagotavljajo najsodobnejše digitalne tehnologije in rešitve. Zato je tudi na področju trajnosti njihovo ključno izhodišče, da poskrbijo, da z IKT-tehnologijo ustvarjajo dobro: dobro za podjetje in zaposlene, za delničarje, za družbo, za okolje in za vse njihove deležnike. Načela trajnosti v največji možni meri vključujejo v svoje poslovanje, izdelke, storitve in vsebine. »Z vseh vidikov trajnosti imamo opredeljene bistvene teme in zastavljene merljive cilje, ki med drugim vključujejo zagotavljanje varnega in kakovostnega dostopa do telekomunikacijskih storitev in IKT-tehnologij, skrb za zaposlene in spodbudno delovno okolje, odgovorno odzivanje na dogajanje v družbenem okolju ter skrb za energetsko učinkovitost,« pravi Katarina Prešeren, direktorica korporativnega komuniciranja v Telekomu Slovenije.

V NLB so v središče svojega poslovanja postavili trajnostna načela sprejemanja poslovnih odločitev in dejanj. Pravijo, da imajo kot sistemsko pomembni akterji na vseh trgih, kjer delujejo, namreč možnost, da resnično vplivajo na kakovost življenja v regiji. »Kot nepogrešljiv člen v bančništvu bomo imeli zelo pomembno vlogo, saj lahko prispevamo k usmerjanju financiranja naložb, ki prispevajo k doseganju trajnostnih ciljev. Tako smo se denimo zavezali, da bomo ogljični odtis postopno zmanjševali z omejitvijo poslovanja, povezanega s premogom, in s financiranjem projektov, povezanih z nizkoogljičnim gospodarstvom,« pravijo.

V preteklem letu so postavili Okvir trajnostnega razvoja NLB Skupine; usmeritve in cilje trajnostnega poslovanja, trajnostnega financiranja in prispevka k družbi. NLB se je tudi kot prva banka iz Slovenije zavezala Načelom OZN za odgovorno bančništvo, spomladi letos pa se je pridružila Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov (Net Zero Banking Alliance), katerega cilj je uskladitev kreditnih in naložbenih portfeljev z ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050 ali prej.

Poleg okoljskih prav tako zavzeto naslavljajo tudi družbene teme. NLB že desetletja velja za enega od večjih in vidnejših promotorjev in sponzorjev športnih zvez in prireditev v Sloveniji, vlagajo v kulturo in kulturno dediščino, priložnosti in odgovornost za pomoč gospodarstvu pa prepoznajo tudi izven okvirjev bančništva. To dokazuje projekt #OkvirPomoči, ki poteka že tretje leto in ima še poseben poudarek na trajnostni transformaciji podjetji. Intenzivno zagovarjajo tudi enake možnosti ter neodvisno in strokovno korporativno upravljanje.

V NLB so zasnovali tudi komunikacijsko platformo »Ustvarjamo boljše sledi«, pod katero so s 26. oktobrom – svetovnim dnevom trajnosti – začeli podpisovati celotno trajnostno komunikacijo NLB Skupine. »V ta namen smo razvili znak, ki bo označeval naše trajnostne aktivnosti – tako okoljske, družbene kot upravljavske. Ker verjamemo, da se trajnost prepleta skozi celotno naše delovanje, trajnostna komunikacija nima svoje podobe, raje jo označuje poseben znak oziroma podpis. Na začetku je poudarek na interni komunikaciji, saj smo na svetovni dan trajnosti gostili klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in Tomaža Faturja, strokovnjaka na področju energetike, da sta z zaposlenimi v celotni Jugovzhodni Evropi preko prenosa v živo delila vpogled v aktualno tematiko. Dan trajnosti smo nadgradili v teden trajnosti in svojo pozornost še bolj usmerili v naše vsakodnevne trajnostne aktivnosti, s katerimi lahko posamezniki pripomoremo k ustvarjanju boljših sledi,« pravi Andrej Krajner, direktor komuniciranja v NLB.

V družbi Petrol na smernice ESG gledajo predvsem kot na orodje podjetja pri postavljanju ciljev in oblikovanju strategij, na njihove odločitve pa vplivajo tudi pričakovanja trga in regulativa. Na pot t. i. energetske tranzicije so se podali že pred skoraj 20 leti. Gre za širše področje energetskih in okoljskih rešitev, kjer vlagajo v okolju prijaznejše tehnologije. Sledijo svoji trajnostni strategiji s cilji, ki prispevajo k desetim trajnostnim ciljem Združenih narodov do leta 2030. Med drugim so si zadali, da bodo do leta 2025 znižali ogljični odtis lastne dejavnosti za 40 %. 

»Velja izpostaviti, da kljub odgovornosti, ki jo ima Petrol kot podjetje pri zelenem prehodu, nosimo tudi odgovornost do zagotavljanja razpoložljivosti ključnih resursov – energentov –  našim odjemalcem, gospodinjstvom in gospodarstvu. Smo na trajnostni poti, kjer čutimo odgovornost do sedanjosti in prihodnosti. Naša tranzicija mora spodbujati tudi naše deležnike k spremembam navad, obenem pa ne sme povzročati pretresov v gospodarstvu,« pravi dr. Marta Svoljšak Jerman, direktorica za trajnostni razvoj, kakovost in varnost v Petrolu.

Doda, da so med prvimi podjetji v Sloveniji začeli s trajnostnim poročanjem, ki predstavlja najbolj celovit pregled trajnostnih prizadevanj skupine Petrol in kazalnikov ESG. Leta 2012 so se namreč odločili, da rezultatov ne bodo prikazovali samo skozi ekonomski izkaz, ampak da zainteresirani javnosti Petrol predstavijo tudi s širšo sliko na področju družbe in okolja, in sicer preko trajnostnega poročila. Zadnjih 10 let nenehno nadgrajujejo metodologijo sistemskega spremljanja trajnostnega razvoja, aktivnega udejstvovanja, tudi trajnostnega poročanja.

»Naše zaveze se odražajo tudi preko razvoja produktov in storitev, ki jih ponujamo na trgu, kot so e-mobilnost, energetske prenove stavb in gradnja sončnih elektrarn. Petrolova elektrika nastaja tudi s pomočjo vetra in vode. Ne nazadnje naša aditivirana goriva prispevajo k boljšemu izkoristku fosilnih goriv ter s tem manjši porabi in manjšemu ogljičnemu odtisu. Zavedamo se, da smo na trajnostni poti skupaj z našimi kupci in poslovnimi partnerji, s katerimi skupaj ustvarjamo nizkoogljično prihodnost,« še pravi Marta Svoljšak Jerman.

Trajnost tudi za medijsko hišo Pro Plus ni nekaj novega. Že več let je njihova strategija razvoj domače videoprodukcije. S tem podpirajo in odpirajo nove priložnosti vsem, ki so vpeti v nastajanje tovrstnih vsebin. Zelo so ponosni na povezovanje s poslovnimi partnerji, s katerimi ustvarjajo oddaje s trajnostno noto, med katerimi izpostavljajo Štartaj, Slovenija, ki ponuja nove priložnosti mladim podjetnikom, in Mali šef Slovenije, ki spodbuja dobrodelnost in zanimanje med otroki za poklic kuharja.

»Zelo pomemben korak, ki smo ga naredili v luči ESG, je, da smo se pridružili projektu BAFTA Albert, ki podpira filmsko in televizijsko industrijo pri trajnostnem delovanju – tako imenovani Green Production Filming oziroma zelena filmska produkcija,« pravi Miha Kirn, vodja projektov ESG pri Pro Plusu. V okviru Alberta delujejo v dveh smereh. Prva je načrtovano spodbujanje trajnostnega obnašanja na snemanjih. Na vseh področjih delovanja želijo zmanjšati okoljski vpliv in tako uresničevati vizijo zelene filmske produkcije. Konkretno bodo imeli v letu 2023 vsaj 50 odstotkov vseh produkcij certificiranih s certifikatom trajnostne produkcije. Prve korake zelene filmske produkcije so naredili že pri šovih MasterChef Slovenija, Sanjski moški, Slovenija ima talent in originalni seriji za VOYO Gospod profesor. »Če navedem primer MasterChef Slovenija in zeleno filmsko produkcijo v praksi, to pomeni trajnostno delovanje v celotnem produkcijskem procesu. Od studiev, kjer porabljamo čim manj energije, ločevanje odpadkov in njihovo tehtanje, catering, ki uporablja biorazgradljivo ali reciklirano embalažo, kavomat, ki sproti melje kavo, uporabo barv za rekvizite, ki so na vodni osnovi, večkratno uporabo oz. predelavo materialov za rekvizite, člani ekipe se v službo vozijo skupaj, stilistka kupuje oblačila iz naravnih materialov in tako naprej. Seveda vse to naše ekipe spremljajo in zapisujejo v poseben program Albert, ki izračunava ogljični odtis. In prvi rezultati so že vidni, lanskoletna sezona šova MasterChef Slovenija je že dobila Albertov mednarodni certifikat trajnosti. Z enakim se lahko pohvali tudi produkcija šova Sanjski moški, ki ga pravkar spremljate na POP TV,« pove Miha Kirn.

Druga smer delovanja ESG v primeru Pro Plus pa je ozaveščanje in širjenje trajnostnih idej. Gledalcem in bralcem zagotavljajo aktualne, relevantne in koristne zelene vsebine v novi oddaji Zelena dežela, ki odgovarja na vprašanje, kaj lahko gledalci naredijo za ohranjanje krajine in kako živeti v sožitju z naravo. Tudi na vsebinskih portalih Čas za zemljo in Okusno.je/ZeroWaste ustvarjajo vsebino, s katero navdihujejo k trajnostnemu obnašanju.

»Zelo pomembno pa je tudi mnenje naših zaposlenih, ki so nam sporočili, da si želijo delati v podjetju, ki spodbuja trajnostno obnašanje in deluje po trajnostnih načelih. Zaposlenim omogočamo različna izobraževanja za karierno in osebno rast, organiziramo različne športne aktivnosti in spodbujamo zeleno obnašanje, tudi preko projektov, kot je Z bajkom na bajto, ki spodbuja prihod v službo s kolesom ali peš,« še pove sogovornik.

V Skupini Triglav pravijo, da s skrbjo za trajnostni razvoj ustvarjajo dolgoročno stabilno podlago za dobičkonosno in varno poslovanje, spodbujajo prehod v trajnostno družbo in zmanjšujejo svoj vpliv na podnebne spremembe. S trajnostno usmerjenostjo na okoljskem, družbenem in upravljavskem področju udejanjajo svoje poslanstvo, da ustvarjajo varnejšo prihodnost.

Med drugim spodbujajo digitalno poslovanje in krepijo trajnostno ozaveščenost več kot 5.200 sodelavcev Skupine Triglav. Njihov portfelj že vsebuje zavarovanja za škodne dogodke, ki so posledica podnebnih sprememb, kakor tudi zavarovanja sončnih elektrarn in mikromobilnosti. Na področju upravljanja lastnih portfeljev povečujejo delež trajnostnih in zelenih naložbenih razredov z namenom financiranja zelenega prehoda. V okviru strategije Skupine Triglav za obdobje 2022-2025 pa so ambicije trajnostnega poslovanja opredelili še podrobneje. »Na področju zavarovalništva in upravljanja premoženja si prizadevamo za podvojitev deleža naložb ESG do leta 2025 in nadgradnjo obstoječih ter razvoj novih zavarovanj, ki odgovarjajo na povečevanje podnebnih tveganj,« pravi Nina Kelemen, nosilka trajnostnega poslovanja v Skupini Triglav.

Na področju izvajanja poslovnih procesov je njihov cilj do leta 2025 znižati ogljični odtis na zaposlenega za 15 odstotkov, ob tem pa povečati delež električne energije iz obnovljivih virov. Prav tako si prizadevajo, da v tem obdobju znižajo celokupno porabo energije, papirja in obsega odpadkov na zaposlenega ter povečajo delež električnih in hibridnih vozil v voznem parku na najmanj 30 odstotkov. Na področju odgovornega odnosa do vseh svojih deležnikov bodo še naprej merili zadovoljstvo strank ter za ohranjanje njegove visoke ravni razvijali strokovna znanja in kompetence svojih sodelavcev. Zanje bodo še naprej izvajali učinkovite programe promocije zdravja ter na delovnem mestu spodbujali večdimenzionalno raznolikost in medgeneracijsko sodelovanje. Medtem so si na področju korporativnega upravljanja za cilj zadali doseganje visokih standardov, razširitev obsega trajnostnih razkritij in podporo mednarodnim zavezam na področju ESG.

Ob vsem naštetem tudi v prihodnje ostajajo močno vpeti v družbeno odgovorne in okoljske projekte ter partnerstva in donatorstva, s katerimi soustvarjajo varnejšo prihodnost.

VIR: MM