»Prav lep dober večer voščim vsem prisotnim. Dovolite mi, da se vam najprej vsem, ki ste danes prišli v to našo dvorano kulturnega doma prav lepo zahvalim za vašo prisotnost. S tem smo vsi skupaj počastili ta naš občinski praznik, rojstni dan naše občine, in pa seveda državni praznik, dan državnosti, ki ga tako lepo praznujemo skupaj,« je zbrane nagovoril župan dr. Peter Verlič.

»Lepo pozdravljam vse današnje nagrajence, iskrene čestitke že vnaprej. Ta priznanja so odraz tega, da občina, občinski svet prepozna vaše delo v naši skupnosti.« Poseben pozdrav je namenil tudi predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije Marku Lotriču, dr. Petru Čeferinu, brigadirju generalu Antonu Krkoviču, kolegoma županoma Škofljice Primožu Cimermanu in Iga Zlatku Useniku,  predsednikom in poveljnikom gasilskih društev in vsem nastopajočim.     

Nagovor župana je na slovesnosti napovedal video, ki je lepo prikazal rast in razvoj našega kraja, kako skupaj ustvarjamo in gradimo naše sanje, ohranjamo dediščino naših prednikov ter zagotavljamo boljšo prihodnost za naše otroke.

Župan se je nanj navezal: »Govora ne rabim, ker smo videli v videu vse.« Kljub temu pa je izpostavil projekt izgradnje novega kulturnega centra z glasbeno šolo v centru mesta. »Mislim, da je to tisti projekt, ki bo zaznamoval prihodnost.«

»In še nekaj je, kar se me je posebej dotaknilo v tem prikazu. Projekti so lepi, lepe so hiše, lepe so ceste, lepe so stavbe, ampak če ni življenja, če ni otrok, če ni starejših, če ni kolesarjev, če ni športnikov, če ni nas vseh, ki oblikujemo to našo občino Grosuplje, če ne sodelujemo, če se ne povezujemo, potem nam noben beton, nobena zlata fasada ne pomaga. Te fasade si moramo zgraditi tukaj v naših srcih, drug drugemu si moramo pokloniti to, kar je najbolj pomembno, nasmeh in topel stisk roke,« je še delil z nami.

»Srečno občina Grosuplje, Bog živi Slovenijo!«

»V čast mi je, da vas lahko v imenu Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta in prvega doma civilne družbe, pozdravim na slavnostni seji ob vašem 28. občinskem prazniku in obeležitvi dneva državnosti,« je zbrane nagovoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič.

Kot je dejal, v grosupeljski kotlini, kjer tudi okoliško hribovje, z izjemo Kuclja, ne presega 700 m nadmorske višine, dosegamo vidne vrhove. Prepričan je, da je temu tako, ker znamo stopiti skupaj ter se poenotiti okoli ključnih vprašanj v dobrobit občank in občanov.

Nadaljeval je, da smo na koreninah, ki izpričano segajo vse do 500 let p.n.št., obkroženi z ostanki Rimskih cest in domovanj ter srednjeveških utrdb, na razvoju tovorništva in trgovine, ki ju je omogočilo cestno in železniško križišče v 19. stoletju, okrepljeni z industrijskim razvojem kakšno stoletje kasneje, pa kar je najpomembnejše, z izjemnimi posamezniki, ki so odraščali in delovali v teh krajih, dosegli uspehe, ki jih ni moč zanikati.

»Brezplačni prevozi za starejše občanke in občane ter druge, ki jih potrebujejo, rekreativne površine za zdravo preživljanje prostega časa, skrb za ustrezno infrastrukturo za najmlajše občane, za vrtce in šole, proga 3G, ki povezuje središče Grosuplja z ljubljansko avtobusno postajo in s tem razbremenjujete ostale ceste, ter številna podjetja, ki omogočajo zaposlitev blizu doma, so le nekateri izmed razlogov, da je gostota poseljenosti v vaši občini večja, povprečna starost prebivalstva pa nižja od povprečja v Sloveniji,« je dejal.

»Močan doprinos vašemu kraju predstavljajo tudi številna društva, ki so srčika sodelovanja, povezovanja in ustvarjalnosti, hkrati pa ponujajo priložnost, da se še posebno lahko druži.«

V svojem nagovoru je še izpostavil, da je Državni svet velik zagovornik občin, ki so blizu ljudem, in so zato pomemben nosilec razvoja. Doprinos občin je viden na vsakem koraku. Kljub temu pa v Državnem svetu verjamejo, da bi bilo mogoče sistem lokalne samouprave še izboljšati, in sicer s formiranjem drugega nivoja lokalne samouprave, ki bi ga lahko dosegli z ustanovitvijo regij oziroma pokrajin, ki so nenazadnje zapisane tudi v Ustavi Republike Slovenije. S tem bi še dodali in izboljšali razvojne potenciale tako umeščanja v prostor, kot črpanja evropskih sredstev, namenjenih regionalnemu razvoju, na kar je Državni svet že večkrat opozoril. »Če občine pridobivajo razvojni potencial, pridobiva tudi država. Na to Državni svet vedno znova in bomo še naprej opozarjali,« je dejal.

»Spoštovane občanke, spoštovani občani, spoštovani župan, tudi v prihodnje vam želim veliko poguma, vizionarstva, uspešnih projektov ter zadovoljstva. Iskreno vam čestitam ob rojstnem dnevu občine, posebne čestitke pa namenjam vsem dobitnikom občinskih priznanj. Vsak izmed vas je pomemben gradnik življenja v skupnosti,« je vsem nam zaželel in nam čestital.  

In še: »Čez tri dni bomo praznovali rojstni dan naše lepe domovine, v kateri živimo pridni in sposobni ljudje. Praznujmo ponosno. Obudimo pogum, enotnost, sožitje ter zaupanje, ki so nas pripeljali do samostojne države. Tako okrepljeni ne bomo čutili potrebe, da se primerjamo z drugimi, saj bomo dosegli, da se bo naš uspeh širil in plemenitil ter prelival preko plotov in meja.«

Miroslav Cerar starejši, slovenski telovadec, olimpionik in odvetnik je po Leonu Štuklju najuspešnejši slovenski telovadec in eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov, saj je osvojil dve olimpijski zlati in eno bronasto medaljo, štiri zlata in dve bronasti odličji na svetovnih prvenstvih, devet zlatih, tri srebrne in tri bronaste medalje na evropskih prvenstvih.

V vlogi športnega delavca se je Miroslav Cerar starejši, če izvzamemo gimnastiko, v kateri je bil po karieri aktiven kot mednarodni sodnik, začel intenzivneje angažirati po osamosvojitvi Slovenije in ustanovitvi Olimpijskega komiteja Slovenije. Med drugim je ob ustanovitvi leta 1994 postal član Evropskega gibanja za fair play, pozneje tudi podpredsednik sveta Svetovnega združenja za fair play. Je ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope. Skupaj z Leonom Štukljem je bil leta 1991 eden izmed dveh individualnih soustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije. V prvem mandatu je bil njegov podpredsednik, odtlej pa je član izvršnega odbora. Od ustanovitve leta 1995 predseduje tudi Slovenski olimpijski akademiji. Na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020 je bil vodja slovenske olimpijske reprezentance. Je prejemnik Bloudkove nagrade za vrhunske športne dosežke. Trikrat je bil izbran za najboljšega športnika Jugoslavije po izboru beograjskega dnevnika Sport. Osemkrat je bil izbran za najboljšega športnika Jugoslavije po izboru zagrebških Sportskih novosti, štirikrat pa s strani beograjskega dnevnika Politika. Za najboljšega športnika Slovenije so ga že ob prvem izboru leta 1968 izbrali tudi člani Društva športnih novinarjev Slovenije, nato pa še drugič ob koncu športne poti leta 1970. Leta 1999 so ga uvrstili v Mednarodni hram slavnih telovadk in telovadcev v Oklahoma City-u, z Leonom Štukljem pa sta bila tudi prva, ki so ju izbrali v Hram slavnih slovenskih športnikov. Leta 2022 je postal častni predsednik Gimnastične zveze Slovenije.

Miroslav Cerar starejši je aktiven tudi v dejavnostih, povezanih s športom, v matični občini Grosuplje, kjer domuje. Ne le, da je za premnoge generacije športnikov vseh zvrsti unikatno svetel zgled vztrajnosti, neomajne volje in resnično predano trdega dela, pač pa je tudi človek, ki ga krasijo nedosegljivo visoka moralna načela. Odlikujejo ga poštenost, solidarnost, pripadnost skupnosti, izjemna empatija in vrhunska strokovnost, ki temelji na neprecenljivih izkušnjah, pridobljenih s trdim delom. Miroslav Cerar starejši nas s svojo prisotnostjo vedno in znova nagovarja ter navdihuje v sebi lastnem, preprostem, a sporočilno izjemno bogatem jeziku z noto velike modrosti ter skromnosti hkrati.

Ženski pevski zbor Biser od ustanovitve deluje na lokalnem in državnem nivoju, nastopa tudi v tujini na protokolarnih prireditvah. Čeprav zbor sestavljajo pevke - amaterke - le te skušajo vzdrževati kar najbolj profesionalen odnos do dela, kar je pripeljalo do ubranega petja in visokokakovostne izvedbe. Zbor redno gostuje tudi po Sloveniji in pripravlja samostojne in skupne koncerte z drugimi slovenskimi zborovskimi zasedbami.

Društvo je sodelovalo v mednarodnem projektu povezovanja občin RECOV, v preteklosti pa s Schola cantorum Umjetničke akademije Split in drugimi.

V grosupeljski občini je bil zbor pobudnik prireditve Pod lipo, v okviru praznovanja dneva državnosti. Prav tako zbor že od začetka sodeluje na prireditvi Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Novembra 2018 se je zbor udeležil regijskega tematskega koncerta odraslih pevskih zasedb Osrednjeslovenske regije Sozvočje 2018 in bil kot najboljši izbran za nastop na sklepni prireditvi v Slovenski filharmoniji. To je trenutno največji uspeh zborov iz občine Grosuplje. Junija 2019 je na mednarodnem tekmovanju Zlata Lipa Tuhlja osvojil zlato plaketo ter bil izbran za najboljši ženski pevski zbor, zborovodja pa je prejel posebno priznanje za najbolj originalen izbor programa in interpretacijo. Novembra 2019 je zbor na regijskem tekmovanju v Kočevju prejel zlato priznanje in posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi.

V sezoni 2022/23 zbor obeležuje že 20. obletnico svojega delovanja. Zbor s svojim delovanjem neprestano dviguje raven svoje kakovosti ter si postavlja nove izzive na področju petja, kot tudi dodelanega odrskega nastopa, interpretacije in izbire programa, ter tako premika meje amaterstva vse višje.

Irena Žerdin v svojem delu pomembno prispeva k razvoju gledališke dejavnosti v Grosuplju in skozi vsakoletne udeležbe na državnih srečanjih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti utemeljuje nove otroške in mladinske gledališke avtorske poetike in estetike v vseslovenskem prostoru. Hkrati sta gledališki skupini Hiša in Hiška izjemen primer sodelovanja gledaliških dejavnosti v povezavi Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje in Kulturnega društva Teater Grosuplje. Vsako leto si predstave gledališč Hiška in Hiša ogledajo vsi učenci Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, tako da v tem pogledu Irena Žerdin veliko pripomore tudi k širitvi razgledanosti večjega števila otrok v občini.

Irena Žerdin je skozi leta svojega ustvarjanja na področju gledališča opolnomočila številne otroke, ki se na tej podlagi tudi suvereno vključujejo v javno življenje, razvijajo svoje sposobnosti in izkušnje na vseh področjih delovanja v šoli in izven. Za mlajšo gledališko skupino Hiška izbira in prireja različne dramske tekste, otroci starejše skupine Hiša pa so imeli velikokrat priložnost razvijati avtorska besedila in nastope, ki so bile prvenstveno plod njihovih življenjskih razmišljanj in hotenj. Iz skupin pod njenim vodstvom se je več članov vpisalo na umetniške srednje šole, specifično zaradi gledališke dejavnosti. Prav tako igralci obeh gledaliških skupin redno sodelujejo na številnih prireditvah v občini Grosuplje. Irena Žerdin je oblikovala številne generacije in pustila močan pečat v grosupeljski lokalni skupnosti.

Jana Roštan

VIR: Občina Grosuplje