VIR

Udeležence je uvodoma pozdravil novogoriški župan Samo Turel, ki je povedal:

»Kako bi lahko še lepše praznovali praznik slovenske kulture, kot ga bomo z Evropsko prestolnico kulture, ki bo slovesno odprtje doživela prav na slovenski kulturni praznik 8. februarja 2025? To bo slovesni trenutek za celotno slovensko kulturo, za  delo vseh naših prednikov in predhodnikov, za ohranjanje jezika in kulture dolga stoletja, ko Slovenci nismo svobodno živeli v svoji državi. Evropska prestolnica kulture bo priložnost, da se s svojim jezikom in kulturo, izjemnimi kulturnimi ustvarjalci in umetniškimi dosežki predstavimo v mednarodnem prostoru.

Pozdravni nagovor sem začel s poudarkom ne tem izjemno pomembnem projektu, ki pa je pravzaprav samo naravna posledica ustvarjalnosti tega prostora. Ustvarjalnosti, ki se npr. začne z otroškimi sanjami, s prvimi notami v glasbeni šoli ali s prvimi piruetami na vajah baleta. Spodbujamo jo že od malih nog dalje in dosega prepoznavne ter vrhunske umetniške dosežke. Ponosno jo bomo lahko postavili pred mednarodno občinstvo. Predvsem pa sem vesel, da bo naša prestolnica kulture presegla meje, pokazala, da jih ne potrebujemo in da se raje povezujemo ter sodelujemo. Združila nas bo tudi s Slovenci v zamejstvu, povezala kraje v naši čezmejni regiji vse od Triglava do izliva Soče. In tu bo ključno sodelovanje vseh področij družbenega življenja, gospodarstva, turizma, lokalnih skupnosti in predvsem vseh nas, prebivalcev tega prostora.  

Negujmo našo kulturo, ustvarjalnost in sanje. Bodimo ponosni, da smo Slovenci in da je naša kultura nekaj posebnega in edinstvenega. Lep kulturni praznik vam želim.«

V nagovoru se je državna sekretarka Vesna Humar z mislimi sprehodila skozi bogato umetniško zgodovino tega prostora in se spomnila na tamkajšnje številne kulturne velikane,  kot so Simon Gregorčič, Marij Kogoj, Lojze Bratuž, Ljubka Šorli, Alexander Gadžijev, Slavko Furlan, Borut Bašin in mnogi drugi. Tu, v Gorici in Novi Gorici, bo leta 2025 Evropska prestolnica kulture. »Tu, kjer se krog umetnosti nikoli ni pretrgal, tu, kjer so ustvarjalci trpeli in krvaveli za svojo misel in svojo besedo, tu, kjer se je na ostrini meje v diamant izbrusila ideja o sožitju. Tu bo središče evropske kulturne ustvarjalnosti: brezmejno, odprto, utemeljeno v univerzalnem humanizmu, usmerjeno v prihodnost,« je poudarila državna sekretarka Vesna Humar. Ob tem je razmišljala o vprašanju, ki se marsikomu morda pogosto tudi upravičeno poraja, ali se splača. »Pomembno je le, da pri iskanju odgovora ne pozabimo na to, da so nam kulturni ustvarjalci od pevcev na Veliki Otavi, do sanjačev, ki so pisali pesmi v jarkih Soške fronte, od zavednih duhovnikov, ki so nam ohranili slovenski jezik do predrznih mladeničev, ki so v Tribuni izzivali jugoslovansko oblast in nam gradili sanje o sodobni državi, da so nam ti dekleta in fantje, moški in ženske že tisočkrat izplačali glavnico in obresti,« je opomnila in dodala, da nam umetnost daje nova delovna mesta, nas postavlja na zemljevid in ustvarja možnosti za prodor v globalni družbi. Splača pa se tudi oziroma predvsem zato, ker je »med mladimi glasbeniki, ki ustvarjajo današnji program morda naslednji Gadžijev, morda je med njimi novi Kogoj, morda so v dvorani Kosoveli in Komeli, Bevki in Kosmači,« je še dodala ter zbranim zaželela ponosen in vesel Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.

VIR: MONG