Avtor:

Slovensko gospodarstvo si želi več dialoga z vlado, bolj konkurenčne pogoje za delo, manjše davčne obremenitve in jasno strategijo ob soočanju z inflacijo in deglobalizacijo – to je nekaj poudarkov današnje okrogle mize slovenskega gospodarstva, na kateri so izpostavili tudi zmanjševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva zaradi visokih cen energije.

Slovensko gospodarstvo opozarja na zaostrene pogoje, v katerih je poslovanje znatno oteženo. Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so zato organizirali dogodek z naslovom “Bo slovensko gospodarstvo preživelo energetsko krizo?”, kjer so razpravljali o pogojih, v katerih trenutno deluje slovensko gospodarstvo.

Ekonomist dr. Igor Masten je med ključnimi makroekonomskimi tveganji slovenskega gospodarstva izpostavil denarno politiko, financiranje javnega dolga, bančni sistem in deglobalizacijo. Tako imamo v Sloveniji visoko inflacijo, ki je znatno višja od vseh napovedi. Prav tako je tudi gospodarska rast nižja od napovedane, obrestne mere pa visoke. Tržne napovedi kažejo, da naj bi se inflacija postopno zniževala do leta 2024, vendar Masten opozarja, da so napovedi morda preveč optimistične in izboljšanje razmer pričakuje šele leta 2027. Optimizem tržnih napovedi po njegovem mnenju predstavlja visoko tveganje, saj omogoča preveč prostora za napačna predvidevanja o prihodnjih trendih. Medtem izpostavlja tudi izginjanje globalizacije tako na področju trga surovin kot digitalnih tehnologij in varnosti.  

Da se razmere močno spreminjajo, se je strinjal dr. Mojmir Mrak z Ekonomske Fakultete v Ljubljani, ki dodaja, da imamo v Evropi težave s politiko državnih pomoči, ki bo test preživetja držav Evropske unije. Izpostavil je, da je bilo vodilo strateškega razvoja nekoč gospodarstvo, danes pa je vse bolj pod vplivom politike. To pomeni, da se gospodarstvo vse bolj vrača v lokalne okvirje, globalizacija pa se postopoma izgublja.

Posledice čuti tudi slovensko gospodarstvo, saj se obseg naročil zmanjšuje, je ob tem poudaril Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma. To potrjujejo podatki GZS, da se je od oktobra 2022 do marca 2023 industrijska proizvodnja skrčila v desetih od 24 predelovalnih dejavnosti, od tega so več kot 10-odstotni padec proizvodnje zabeležili v papirni industriji, proizvodnji kemičnih izdelkov, kovin, pohištva ter obdelavi in predelavi lesa. V GZS so ob tem izpostavili, da smo zaradi padca industrijske proizvodnje izgubili za pol milijarde evrov dodane vrednosti ter 100 milijonov evrov davkov in prispevkov. Drobnič je dodal, da slovensko gospodarstvo ni več konkurenčno in da za uspešno poslovanje potrebuje ustrezno okolje tudi na sistemski ravni. Izpostavil je še nujnost zagotavljanja energetske samooskrbe, ki jo samo s sončnimi elektrarnami ne bomo mogli doseči.

Direktor družbe Spar Slovenija, David Kovačič, je izpostavil vidik trgovcev ob zaostrenih gospodarskih razmerah. Pojasnil je razkorak med cenami slovenskih izdelkov pri dobaviteljih, ki so zrasle za 20 odstotkov, medtem ko so cene na policah zrasle za deset odstotkov. Dodal je, da tega razkoraka trgovci več ne bodo mogli pokrivati, zato bo prišlo do draginje slovenskih izdelkov. Medtem izdelki iz uvoza ostajajo cenejši, saj imajo proizvajalci ugodnejše pogoje za poslovanje. Hkrati v trgovski verigi opažajo tudi upad prodaje zaradi negotovosti potrošnikov.

Aleš Pulko, direktor Pulko Ventili Ruše, je predstavil vidik malih in mikro podjetij, ki so povezana v grozde in pogosto povezana z velikimi proizvajalci in izvozniki. Izpostavil je njihovo odvisnost od uspešnega poslovanje teh povezanih podjetij – če bodo ugašala velika podjetja, ima to tudi za njihove male in mikro poslovne partnerje lahko usodne posledice. To je tveganje, ki se pojavlja ob vse večji nekonkurenčnosti, do katere prihaja zaradi visokih stroškov energije in višjih obrestnih mer.

Direktor Panvite Toni Balažič je dodal, da je strošek energije le eden od vidikov zmanjševanja konkurenčnosti našega gospodarstva, pomemben vidik je tudi strošek dela oziroma močno obdavčene plače. Zato bi se Slovenija morala resno zamisliti, kako se bo soočila z deglobalizacijo in oblikovati strategijo, ki bo podjetjem omogočila konkurenčnost.

Izgubljanje konkurenčnosti tako globalno kot znotraj EU je izpostavil tudi direktor Domela, Matjaž Čemažar, ki je poudaril, da smo nadzor na ključnimi surovinami prepustili Kitajski. Slednja prevzema primat tudi na proizvodnem področju, kjer slovenskim podjetjem konkurira z bistveno nižjimi cenami.

Na dogodku je bil prisoten tudi minister za okolje, podnebje in energije, Bojan Kumer. Predstavil je dosedanje ukrepe vlade na področju obvladovanja energetske krize v preteklem letu, ko še niso vedeli, ali bodo sploh lahko zadostili energetskim potrebam slovenskega gospodarstva, ter izpostavil nujnost nadaljnjega dialoga za izboljšanje konkurenčnosti.

Dvom o konkurenčnosti Slovenije je ob tem izrazil Marjan Trobiš, predsednik ZDS, ki meni, da slovensko gospodarstvo, nasprotno, trenutno ni konkurenčno, vlada pa bi morala razumeti, da gospodarstvo ni breme, ampak vir dohodka. Nujnost zagotavljanja primerljivih pogojev slovenskemu gospodarstvu je izpostavila tudi Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, ki je poudarila, da je treba narediti čim več za velika podjetja, če jih želimo obdržati, in dodala, da za energetsko stabilnost potrebujemo JEK 2. Nujnost zaščite gospodarstva je izpostavil tudi Tibor Šimonka, predsednik GZS in pozval h konsenzu o pomenu industrije, ki da jo je treba zaščititi že zdaj. Pozivu k čim prejšnji izgradnji JEK 2 se je pridružil tudi Marko Lotrič, predsednik ZDOPS, ki je dodal, da trenutni ukrepi nikjer ne olajšujejo delovanja gospodarstva, ampak ga le dodatno bremenijo, zato želijo pogovore z vlado za izboljšanje pogojev. Vidik prehranske varnosti – poleg energetske – je izpostavila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice, ki meni, da trenutne razmere vodijo v razkroj verige od kmeta do trgovca. Da pogrešajo poglobljen pogovor z vlado, je izpostavil tudi predsednik OZS Blaž Cvar ter dodal, da je gospodarstvo močno obremenjeno, tako stroškovno kot s pomanjkanjem kadrov, ki jih bo treba uvažati iz tujine.

VIR: Naš Stik