Rast potrošnje gospodinjstev je brez primera v zgodovini. Slovenski BDP je prvič presegel 52 mrd EUR in je bil realno za 3,5 % višji kot v letu 2019.
Rast potrošnje gospodinjstev je brez primera v zgodovini. Slovenski BDP je prvič presegel 52 mrd EUR in je bil realno za 3,5 % višji kot v letu 2019. BDP na prebivalca se je približal 25 tisoč EUR, kar je prilagojeno za kupno moč desetino manj kot v EU-27. Po aktualnih podatkih na Eurostatu je bila slovenska rast druga najvišja v Evropski uniji, za Hrvaško, čigar gospodarstvo se je realno okrepilo za desetino.
Prva ocena gospodarske rasti v Sloveniji za leto 2021 je bila prijetno presenečenje, saj je bila na zgornjem delu pričakovanj največjih optimistov. Srednja ocena po konsenzu neodvisnih analitikov je še decembra znašala 6,7 %, kar je bila tudi naša zadnja ocena. Pri Analitiki GZS smo višji rasti od 7 odstotkov pripisovali 10-odstotno verjetnost, višji rasti od 8 odstotkov pa manjšo verjetnost od 1 %. Kljub temu ocenjujemo, da bodo kasnejše revizije podatkov lahko vplivale na nekoliko nižjo rast, predvsem zaradi revizij na področju deflatorja in potrošnje gospodinjstev. Izključujemo pa možnost, da bi bila kasnejša revizija višja od 1 odstotne točke. To pomeni, da je realna rast v letu 2021 med 7 in 8 % , kar je še vedno izjemno visoko in nad pričakovanji.
Presenetila nas je skoraj vsaka postavka pri glavnih komponentah četrtletnega izračuna BDP. Medletna rast potrošnje gospodinjstev (realno +23 %) je bila celo višja kot v 2. četrtletju 2021 (+18 %), kljub temu da so bili zajezitveni ukrepi v 2. četrtletju 2020 precej bolj strogi kot v zadnjem četrtletju 2020. K tem so prispevali precej veliki nakupi potrošnikov, ki so izvirali iz boljšega premoženjskega stanja ter ohlapnejših zajezitvenih ukrepov (glede na pretekle vale epidemije) in večje dobave novih vozil, ki so jih naročili potrošniki in so bili v večji meri dostavljeni prav v zadnjem četrtletju. Tudi rast potrošnje države je izstopala (7 % v zadnjem četrtletju) in je bila prav tako posledica večjih fiskalnih izdatkov, tudi na področju epidemije.
Med posameznimi skupinami sektorjev je v 4. četrtletju odstopala predvsem rast v trgovini, transportu in skladiščenju (prek 20 % na letni ravni), v drugih storitvenih dejavnostih (+38 %, sem spadajo predvsem šport, kultura, prostočasne dejavnosti) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer pa medletna dinamika po četrtletjih ne pokaže vedno ustrezne slike. Na drugi strani smo bili presenečeni nad izjemno nizko rastjo dodane vrednosti v dejavnosti poslovanja z nepremičninami (+2,9 %) in gradbeništvu (+0,4 %). Tudi v predelovalnih dejavnostih se je rast dodane vrednosti znatno znižala (4,5 %) glede na predhodna četrtletja, kar je bila tudi posledica znižanja bruto marže (delež dodane vrednost v prihodkih) zaradi dviga cen energentov in drugih surovin. Dvig surovin je tako z vidika zasebnega sektorja precej bolj problematičen za proizvodni sektor in sektor gradbeništva, precej manj pa za trgovino.
Potrditev naše ocene lahko sicer podajo le letna poročila gospodarskih družb in s.p., ki bodo javnosti na voljo v sredini meseca maja.
PR - GZS
Prva ocena gospodarske rasti v Sloveniji za leto 2021 je bila prijetno presenečenje, saj je bila na zgornjem delu pričakovanj največjih optimistov. Srednja ocena po konsenzu neodvisnih analitikov je še decembra znašala 6,7 %, kar je bila tudi naša zadnja ocena. Pri Analitiki GZS smo višji rasti od 7 odstotkov pripisovali 10-odstotno verjetnost, višji rasti od 8 odstotkov pa manjšo verjetnost od 1 %. Kljub temu ocenjujemo, da bodo kasnejše revizije podatkov lahko vplivale na nekoliko nižjo rast, predvsem zaradi revizij na področju deflatorja in potrošnje gospodinjstev. Izključujemo pa možnost, da bi bila kasnejša revizija višja od 1 odstotne točke. To pomeni, da je realna rast v letu 2021 med 7 in 8 % , kar je še vedno izjemno visoko in nad pričakovanji.
Presenetila nas je skoraj vsaka postavka pri glavnih komponentah četrtletnega izračuna BDP. Medletna rast potrošnje gospodinjstev (realno +23 %) je bila celo višja kot v 2. četrtletju 2021 (+18 %), kljub temu da so bili zajezitveni ukrepi v 2. četrtletju 2020 precej bolj strogi kot v zadnjem četrtletju 2020. K tem so prispevali precej veliki nakupi potrošnikov, ki so izvirali iz boljšega premoženjskega stanja ter ohlapnejših zajezitvenih ukrepov (glede na pretekle vale epidemije) in večje dobave novih vozil, ki so jih naročili potrošniki in so bili v večji meri dostavljeni prav v zadnjem četrtletju. Tudi rast potrošnje države je izstopala (7 % v zadnjem četrtletju) in je bila prav tako posledica večjih fiskalnih izdatkov, tudi na področju epidemije.
Med posameznimi skupinami sektorjev je v 4. četrtletju odstopala predvsem rast v trgovini, transportu in skladiščenju (prek 20 % na letni ravni), v drugih storitvenih dejavnostih (+38 %, sem spadajo predvsem šport, kultura, prostočasne dejavnosti) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer pa medletna dinamika po četrtletjih ne pokaže vedno ustrezne slike. Na drugi strani smo bili presenečeni nad izjemno nizko rastjo dodane vrednosti v dejavnosti poslovanja z nepremičninami (+2,9 %) in gradbeništvu (+0,4 %). Tudi v predelovalnih dejavnostih se je rast dodane vrednosti znatno znižala (4,5 %) glede na predhodna četrtletja, kar je bila tudi posledica znižanja bruto marže (delež dodane vrednost v prihodkih) zaradi dviga cen energentov in drugih surovin. Dvig surovin je tako z vidika zasebnega sektorja precej bolj problematičen za proizvodni sektor in sektor gradbeništva, precej manj pa za trgovino.
Potrditev naše ocene lahko sicer podajo le letna poročila gospodarskih družb in s.p., ki bodo javnosti na voljo v sredini meseca maja.
PR - GZS
