Konec marca smo beležili najnižje število registrirano brezposelnih oseb v zgodovini samostojne Slovenije, 50 tisoč. Število delovno aktivnih oseb je februarja znašalo 929 tisoč.
Ljubljana, 26. april 2023 –Konec marca smo beležili najnižje število registrirano brezposelnih oseb v zgodovini samostojne Slovenije, 50 tisoč. Število delovno aktivnih oseb je februarja znašalo 929 tisoč. Zaradi šibke demografske slike se krepi pomen tujcev. Od 140 tisoč novih delovnih mestih v desetih letih so jih kar 79 tisoč zasedli tuji državljani. Kljub podatkom, ki nas navdajajo z optimizmom, opreznost ni odveč. Statistični podatki namreč kažejo, da se industrijska proizvodnja znižuje.
Pred mednarodnim praznikom dela je prav, da se ozremo na trg delovne sile.Povprečna neto plača za opravljeno delo se je v Sloveniji v prvih dveh mesecih leta 2023 realno povečala za 2,7 %, kar pomeni, da je rasla za toliko hitreje od inflacije. Rast neto plače (12,7 %) je bila v tem obdobju višja od rasti bruto plače (+11,1 %), kar je bilo povezano z razbremenitvijo povprečne neto plače na osnovi aktualno veljavne dohodninske zakonodaje. V zadnjih desetih letih se je povprečna bruto plača povečala za 635 EUR na 2.130, neto plača pa za 409 EUR na 1.390 EUR. Ob tem je progresija pri obdavčitvi plač visoka. Desetina davčnih zavezancev za dohodnino z najvišjimi dohodki plača 35 % vseh prispevkov in 54 % dohodnine, medtem ko 10 % tistih z najnižjimi dohodki plača 1,6 % prispevkov in 0,4 % dohodnine. Število delovno aktivnih oseb je februarja znašalo 929 tisoč, kar je bilo 16 tisoč več kot pred letom dni in 140 tisoč več kot pred desetimi. Stopnja anketne brezposelnosti, ki jo meri Eurostat, kaže, da je v Sloveniji ta upadla na 3,2 %, medtem ko je v državah EU-27 znašala 6,0 %. To je bila peta najnižja stopnja med državami EU-27, pri čemer je bila v regiji nižja le še na Češkem, Poljskem in v Nemčiji. Kljub ugodnim trendom na področju zaposlenosti nas skrbi upadanje naročil v nekaterih industrijskih panogah. Že v 4. četrtletju 2022 se je, zaradi visokega dviga cen zemeljskega plina in električne energije, v številnih proizvodnih sektorjih znižala industrijska proizvodnja, in sicer najbolj v papirništvu in kemični industriji (-18 %), kovinski industriji, obdelavi in predelavi lesa in proizvodnji motornih vozil (-11 %). Z izjemo zadnje so prizadete dejavnosti vse po vrsti velike porabnice električne energije in zemeljskega plina. Po podatkih SURS se je medletno upadanje industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v prvih dveh mesecih leta 2023, spet najbolj v papirništvu (-19 %), kemični industriji, proizvodnji pohištva in obdelavi in predelavi lesa (-12 %). Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih (zadnji podatek SURS je bil objavljen 24. aprila 2023) se od začetka leta znižujejo in so na podobno nizkem nivoju kot oktobra 2022. Predvsem so se znižala skupna naročila, kjer je indikator v enem letu upadel s 5 na -20 (za 25 točk), zagotovljena proizvodnja pa se je znižala s 5,3 na 4,2 meseca. Padec tega indikatorja je običajno nakazoval na slabšanje dinamike industrijske proizvodnje v kasnejših mesecih. Indikator obsega novih naročil, ki se izračunava na četrtletni ravni, je v začetku 2. četrtletja upadel na -9 (pred enim letom je bil +14), prav tako pa se je znižala ocena konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na trgih držav EU, in sicer s 3 na -7. Zaradi visoke rasti proizvodnih stroškov, ki so predvsem posledica dviga cen energentov, se je v enem letu povečal delež podjetij, ki označuje domače povpraševanje kot nezadostno (z 8 na 17 %), še bolj pa delež tistih, ki tuje povpraševanje označujejo kot nezadostno (s 15 na 28 %).
VIR: GZS
Pred mednarodnim praznikom dela je prav, da se ozremo na trg delovne sile.Povprečna neto plača za opravljeno delo se je v Sloveniji v prvih dveh mesecih leta 2023 realno povečala za 2,7 %, kar pomeni, da je rasla za toliko hitreje od inflacije. Rast neto plače (12,7 %) je bila v tem obdobju višja od rasti bruto plače (+11,1 %), kar je bilo povezano z razbremenitvijo povprečne neto plače na osnovi aktualno veljavne dohodninske zakonodaje. V zadnjih desetih letih se je povprečna bruto plača povečala za 635 EUR na 2.130, neto plača pa za 409 EUR na 1.390 EUR. Ob tem je progresija pri obdavčitvi plač visoka. Desetina davčnih zavezancev za dohodnino z najvišjimi dohodki plača 35 % vseh prispevkov in 54 % dohodnine, medtem ko 10 % tistih z najnižjimi dohodki plača 1,6 % prispevkov in 0,4 % dohodnine. Število delovno aktivnih oseb je februarja znašalo 929 tisoč, kar je bilo 16 tisoč več kot pred letom dni in 140 tisoč več kot pred desetimi. Stopnja anketne brezposelnosti, ki jo meri Eurostat, kaže, da je v Sloveniji ta upadla na 3,2 %, medtem ko je v državah EU-27 znašala 6,0 %. To je bila peta najnižja stopnja med državami EU-27, pri čemer je bila v regiji nižja le še na Češkem, Poljskem in v Nemčiji. Kljub ugodnim trendom na področju zaposlenosti nas skrbi upadanje naročil v nekaterih industrijskih panogah. Že v 4. četrtletju 2022 se je, zaradi visokega dviga cen zemeljskega plina in električne energije, v številnih proizvodnih sektorjih znižala industrijska proizvodnja, in sicer najbolj v papirništvu in kemični industriji (-18 %), kovinski industriji, obdelavi in predelavi lesa in proizvodnji motornih vozil (-11 %). Z izjemo zadnje so prizadete dejavnosti vse po vrsti velike porabnice električne energije in zemeljskega plina. Po podatkih SURS se je medletno upadanje industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v prvih dveh mesecih leta 2023, spet najbolj v papirništvu (-19 %), kemični industriji, proizvodnji pohištva in obdelavi in predelavi lesa (-12 %). Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih (zadnji podatek SURS je bil objavljen 24. aprila 2023) se od začetka leta znižujejo in so na podobno nizkem nivoju kot oktobra 2022. Predvsem so se znižala skupna naročila, kjer je indikator v enem letu upadel s 5 na -20 (za 25 točk), zagotovljena proizvodnja pa se je znižala s 5,3 na 4,2 meseca. Padec tega indikatorja je običajno nakazoval na slabšanje dinamike industrijske proizvodnje v kasnejših mesecih. Indikator obsega novih naročil, ki se izračunava na četrtletni ravni, je v začetku 2. četrtletja upadel na -9 (pred enim letom je bil +14), prav tako pa se je znižala ocena konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na trgih držav EU, in sicer s 3 na -7. Zaradi visoke rasti proizvodnih stroškov, ki so predvsem posledica dviga cen energentov, se je v enem letu povečal delež podjetij, ki označuje domače povpraševanje kot nezadostno (z 8 na 17 %), še bolj pa delež tistih, ki tuje povpraševanje označujejo kot nezadostno (s 15 na 28 %).
VIR: GZS
