Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Danes je prvič v mandatnem obdobju 2023–2027 zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS) pod vodstvom predsednika EZS mag. Aleksandra Mervarja.

Na dnevnem redu je bilo več zelo aktualnih točk, med drugim škoda na energetski infrastrukturi v avgustovskih poplavah in tudi računi za električno energijo za prizadeta gospodinjstva, socialni dialog, nov tarifni sistem za uporabo elektroenergetskih omrežij, Modernizacijski sklad, predstavila se je Sekcija za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (IPET).

Zbrane člane je uvodoma nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) mag. Tina Seršen in se vsem akterjem v energetiki – distributerjem, operaterjem in dobaviteljem – zahvalila za zelo aktivno držo v povezavi z dogajanji pri odpravi posledic poplav. Predstavila je aktualno zakonodajo v sprejemanju, pri čemer so na MOPE v zvezi z osnutkom Zakona o energetski politiki prejeli zelo konstruktivne pripombe številnih deležnikov v zvezi z več področji, kar po njenem kaže tudi na vse večjo občutljivost državljanov do energetskih vprašanj. Ob tem je povedala še, da MOPE pripravlja ukrepe za zamejitev visokih cen energije za gospodinjstva tudi po 1. januarju 2024. Glede Modernizacijskega sklada pa se pričakuje odobritev programa s strani Evropske investicijske banke (EIB) v prvih mesecih leta 2024, nato sledi realizacija na državni ravni. Pri tem je izpostavila  pomen predvsem velikih projektov.

UO je sicer obravnaval škodo v energetiki zaradi julijskih neurij in v gospodarstvu zaradi avgustovskih poplav. Vodje prenosnega operaterja elektrike ter prenosnega in distribucijskega sistema plina ter predstavnik dobaviteljev elektrike so podali nekaj ključnih informacij o takratnem dogajanju in škodi. EZS je na začetku septembra o preliminarni škodi tudi poročala pristojnemu ministrstvu. Takrat še nizka številka se je do danes precej povečala, tako da znaša skupna ocena škode vsaj 32 milijonov evrov. Skupna neposredna škoda na energetski infrastrukturi in stroški intervencij sedaj znašajo 32,2 milijona evrov, in sicer: 2,8 milijona evrov na elektro prenosnem omrežju, 7,7 milijona evrov na elektro distribucijskem omrežju, osem milijonov evrov pri večjih proizvajalcih elektrike, 354 tisoč evrov na plinskem prenosnem omrežju, 920 tisoč evrov na plinskem distribucijskem sistemu, 112 tisoč evrov na daljinskih sistemih in toplarnah, preostalo pa na distribuirani proizvodnji elektrike na distribucijskem omrežju (najbolj groba ocena 12 milijonov evrov. Poudarjajo, da so številni energetski akterji, člani EZS, predvsem distributerji, SODO in dobavitelji, skupaj s predstavniki civilne zaščite, naredili vse, da bodo računi za električno energijo za mesec september izstavljeni po nižjih cenah za prizadeta gospodinjstva. Hkrati pa bo narejen tudi obračun za mesec avgust.

Upravni odbor se je posvetil tudi socialnemu dialogu, saj je EZS podpisnik tako Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije kot Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije. Člani UO so obravnavali področje plač in kadrov v luči spodbujanja zanimanja prihodnjih generacij za tehnične poklice v energetiki. UO EZS poudarja, da prihodnost poklicev in stabilnost kadrovskega bazena v energetiki še nikoli ni bila tako pomembna. Energetika se je pod okriljem nacionalnih in mednarodnih družbenih usmeritev v dobrih dveh desetletjih iz pregovorno konservativne panoge spremenila v vzvod za uresničevanje okoljskih strateških načrtov na lokalni in globalni ravni. Postala je platforma za razvoj, testiranje in integracijo naprednih tehnoloških rešitev ter realizacijo novih poslovnih priložnosti, pri tem pa se podjetja v energetiki in univerze doma in v tujini soočajo z vedno večjimi kadrovskimi potrebami. Inženirstvo ima v družbi pomembno infrastrukturno in ekonomsko vlogo in ga je treba v družbah članicah EZS in tudi širše spodbujati z različnimi primeri dobrih praks. UO EZS spodbuja tudi mentorstvo in povezovanje z raziskovalnimi ustanovami.
Energetika pa je tudi interdisciplinarno področje in zanj so pomembna še družbena, gospodarska in okoljevarstvena vprašanja, zato UO EZS spodbuja tudi druge poklice, ki bodo skupaj z inženirskimi prispevali k uspešnemu razvoju nacionalne energetike in trajnostnega razvoja nasploh.

Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je predstavila nov tarifni sistem za uporabo elektroenergetskih omrežij. UO EZS izpostavlja, da morajo nove tarife za uporabo elektroenergetskih omrežij predstavljati spodbudo za učinkovitejšo rabo omrežja oziroma prilagajanje odjema in s tem prispevati k razbremenitvi elektroenergetskega sistema.
Pri uvajanju tako obsežnih sprememb se UO EZS zaveda, da to ni le ekonomski, zakonodajni in tehnološki, temveč tudi družbeni izziv, ki se bo dotaknil vsakega uporabnika omrežja, zato je usklajeno komuniciranje in osveščanje različnih javnosti še posebej pomembno.

Ob tej priložnosti se je predstavila tudi Sekcija za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (IPET). Predsednik sekcije Boštjan Topolovec in podpredsednik David Copič sta predstavila delo Sekcije za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (IPET) v letih 2022 in 2023 ter načrte za nadaljnje delo Sekcije IPET po 1. januarju 2024. Evropski forum za izmenjavo poslovnih podatkov na področju energetike, v katerega je vključena tudi sekcija IPET, bo s koncem leta 2023 prenehal delovati. Prevladuje ocena mednarodnih strokovnjakov, da bo po zaključku delovanja ebIX manjkala platforma, na kateri bi različni deležniki lahko učinkovito sodelovali pri zasledovanju cilja učinkovite in standardizirane izmenjave podatkov.

UO EZS se je na svoji prvi seji v novem mandatnem obdobju seznanil še s procesom spreminjanja Statuta EZS in z načrtovano časovnico s ciljem, da se posodobljeni Statut EZS sprejme do konca leta 2023.
Izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak je podala tudi kratko informacijo glede zanimanja članov zbornice za sredstva Modernizacijska sklada. In sicer, številne družbe članice EZS načrtujejo za vsaj 350 milijonov evrov projektov, ki bi lahko bili sofinancirani s sredstvi Sklada za modernizacijo 2024-2030. (pb)

VIR: Naš Stik