V Biotehniškem centru Naklo so se v soboto, 25. 3. 2023, zbrali slovenski kmetovalci, ki se ukvarjajo s seneno prirejo. Seneni festival je organiziral Zavod seneno meso in mleko, ki združuje kmetovalce, ki se ukvarjajo s prirejo senenega mleka in mesa.

V Biotehniškem centru Naklo so se v soboto, 25. 3. 2023, zbrali slovenski kmetovalci, ki se ukvarjajo s seneno prirejo. Seneni festival je organiziral Zavod seneno meso in mleko, ki združuje kmetovalce, ki se ukvarjajo s prirejo senenega mleka in mesa. Na njem so se prvič v tako velikem številu srečali kmetovalci, ki se ukvarjajo s seneno prirejo mleka in mesa in vsi tisti, ki o taki prireji še razmišljajo.
 
Prvi del so predstavljale predstavitve strokovnjakov tega področja, med njimi tudi gost avstrijskega združenja senenih kmetovalcev, ki je s predstavitvijo njihove “senene zgodbe” spodbudil slovenske kmetovalce, da se kaj takega da doseči tudi v Sloveniji. V drugem delu so na okrogli mizi predstavili konkretne teme in izzive senene prireje, sledila pa je še podelitev nagrad za najkakovostnejše seno.

Besede seneno, še ni v SSKJ … Bo pa!
Beseda seno je slovenska beseda, ki jo povezujemo s posušeno travo, sušenjem sena ali spanjem na senu, medtem ko besede seneno Slovar slovenskega knjižnega jezika še ne pozna. Gre namreč za znamko, ki je slovenski potrošnik ne pozna še kot besedo, ki označuje mleko in meso, ki je bilo pridobljeno s seneno krmo, torej brez uporabe silaže. Kot je povedal Žiga Kršinar, povezovalec programa in eden od ustanovnih članov Zavoda seneno meso in mleko, je prav to namen delovanja zavoda SENENO - da bi vsak Slovenec poznal znamko SENENO in bi jo povezoval z mlekom in mesom višje kakovosti.

Na začetku festivala je vse navzoče pozdravil Doc. dr. Drago Papler, vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra v BC Naklo, ki je gostil prvi Seneni festival, povedal je, da tudi v Biotehniškem centru razmišljajo o seneni prireji in investiciji v sušilno napravo na topel zrak ali suho seno na seniku. Izpostavil je, da s senenim mlekom lahko kmetija ustvari dodano vrednost, zato bodo s tem projektom tudi mladim poskušali približati seneno prirejo kot tisto, ki je pomembna za slovensko kmetijstvo.Senena zgodba bo zgodba o uspehu!”
Toni Kukenberger, predsednik sveta Zavoda seneno meso in mleko, se je najprej zahvalil vsem, ki so verjeli v projekt, saj je to prvič v Sloveniji, da je bila senena prireja na tak način predstavljena tako kmetovalcem kot javnosti. Izpostavil je, da se kmetijstvo se na splošno zelo spreminja: “Prihodnja generacija bo imela zelo drugačna izhodišča in prijeme, kot jih imamo mi. Verjamem, da bo senena zgodba uspešna, moramo pa jo vsi postavljati na vseh nivoji, tako pridelovalci, kot predelovalci in prodaja.”

Roman Žveglič, predsednik KGZS: “V današnjih časih ni lahko biti kmet, sploh če hočeš biti malenkostno drugačen kmet,” izrazil je podporo zavodu Seneno in tudi izpostavil, da je pomembno tako naslanjanje na tradicijo kot nove znanosti. Čestital je pobudnikom Zavoda, ki so se ustanavljanja zavoda lotili iz svoje potrebe, ne pa, ker bi država predpisala, saj so s tem orali ledino. Vesel je tudi dejstva, da jim je danes prisluhnila tudi politika v Skupni kmetijski politiki, kot zbornica pa bodo njihova prizadevanja podprli s prenosom znanja in povezovalnostjo.

Igor Ahačevčič, direktorat za kmetijstvo na MKGP: “Naredili ste nekaj zgodovinskega. Danes lahko govorimo o tem, da vaši pridelki in izdelki dopolnjujejo prehransko ponudbo in zapolnjujejo tržno nišo. V resnici gre za oživljanje nečesa, kar je bilo nekoč nekaj vsakdanjega, je pa prav, da ta stari način dopolnjujejte in lajšate s sodobnimi pripomočki.” Izpostavil je, da je bistvo zgodbe o senenem rezultat, da izdelki pridejo na trg.
Kmetovalcem je podrobneje predstavil operacijo SENENA, ki se bo izvajala v okviru Skupne kmetijske politike do l. 2027. Njen glavni namen je ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja. Upravičenci do sredstev v višini 148,35 EUR na ha na leto, bodo morali pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo pridobiti certifikata seneno prirejo. 

Karl Neuhofer, predsednik avstrijske zveze senenih kmetovalcev ARGE Heumilch Osterreich
V Avstriji je v zvezo včlanjenih 6500 članov kmetovalcev, ki so v seneni prireji in 60 predelovalcev senenega mleka. Predstavil je zgodovino nastajanja senene zgodbe, kot sam poimenuje aktivnosti na področju senene pridelave mleka in mesa.

Ključno vlogo je odigrala Zveza senenih kmetovalcev, ki se je pred 19 leti začela podobno kot v Sloveniji - z zelo majhnimi koraki. Največji izziv je bilo potrošniku predstaviti drugačen, boljši izdelek, za kar so potrebni finančni vložki v promocijo: “Začeli smo s trženjsko “ofenzivo” in uvedli marketinški prispevek. To se mogoče komu zdi veliko, pa ni: če želimo potrošniku jasno skomunicirati seneno, potrebujemo za promocijo veliko denarja. Letni proračun samo za promocijo znaša pet milijonov evrov.” Vsako leto pripravijo jasen komunikacijski načrt.

Predstavil je tudi nekaj izsledkov raziskav, ki so jasno pokazale, da je seneno mleko po svoji sestavi veliko ugodnejše za zdravje od mleka, pridelanega s silažno krmo, da je senena prireja tudi za živali veliko bolj zdrava in živali manj zbolevajo, da senena prireja veliko prispeva tudi k biotski raznovrstnosti na travinjah (na trajnih travnikih je ogljik vezan v tleh, celo v globljih plasteh nekaj več kot gozd (tla trajnih travnikov hranij v globokih slojih več CO2 kot gozd!), hkrati pa je v kombinaciji s pašništvom tudi bolj ekonomična.

Velik pomen ima senena prireja tudi za predelavo v visoko kakovostne sire: “Seneno mleko je edino mleko, iz katerega lahko izdelate sir brez konzervansov, dodatkov in velikih predelav.” Avstrija kar 85 % vsega senenega mleka predela v sire, od tega jih 60 % izvozi v Nemčijo.
Dodana vrednost je pri senenem mleku na več ravneh: potrošniki dobijo pristne izdelke, v trgovinah ponujajo visokokakovostne izdelke, za podjetja to predstavlja dobro tržno nišo, kmetom pa pridelava posebnega mleka prinaša višjo odkupno ceno mleka.

Posebno pozornost je nato namenil kakovosti sena: “Včasih je bila kvaliteta sena malo boljša kot slama. Pride do 30 % izgub, če seno sušimo na tleh, medtem ko so te s tehničnim sušenjem nižje od 10 %.” Opozoril je na dejstvo, da so imamo tudi pri silažni pridelavi zaradi konzerviranja med 20 in 30 % izgub, ker bakterije v samem procesu porabljajo energijo. Z dobro krmo se kmetovalci lahko izognejo drugim krmilom in uvozu krme. V Avstriji trenutno največjo pozornost namenjajo sušenju sena v kombinaciji s fotovoltaiko, kar s subvencijami za investicije podpira tudi država.

Sledila je okrogla miza z naslovom "Seneno v praksi" z gosti, na kateri so z vprašanji sodelovali tudi navzoči na festival.

Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije je opozoril, da v praksi polovica travnikov ni ustrezno opremljenih s fosforjem in da je to pomembna zadeva, ki jo je treba v Sloveniji reševati. Prav tako je izpostavil dejstvo, da je v deželah, kjer se je ohranila izdelava trdih sirov, to tudi bolje plačano, saj cenijo kakovost. Glavni vzvod za tako spodbujanje je bilo napihovanje sirov zaradi klostridijev, prisotnih v silažnem mleku.

Andreja Kolar iz Inštituta za kontrolo in certifikacijo je povedala, da so bili prvi, ki so pričeli s postopkom certifikacije senenega mleka in mesa. Letos so dosegli, da se kontrole za ekološko in seneno mleko in meso izvajajo skupaj in ne več ločeno kot prej.

Alenka Ivanšek iz Mlekarne Celeia, ki je edina slovenska mlekarna, ki se od leta 2017 ukvarja z odkupom senenega mleka in predelavo, je povedala, da imajo trenutno pet proizvajalcev senenega mleka, ki ga predelujejo v trde sire, ne načrtujejo pa dodatnih količin mleka. Podala je tudi zanimivost iz njihove proizvodnje, kjer so povedali, da je veliko lažje narediti trdi sir iz senenega mleka kot iz konvencionalne pridelave.

Mateja Koper iz Zveze slovenske podeželske mladine je povedala, da so nedavno med mladimi kmeti izvedli anketo na temo senenega mleka in mesa, ki je pokazala, da med mladimi so kmetje, usmerjeni v tovrstno prirejo in da so se večinoma pohvalili, da so rezultati dobri: predvsem, da je zdravje živali boljše, da so dobili višje kakovostni izdelek, težave pa vidijo na področju sušilnic sena, saj so te drage in potrebujejo veliko prostora. Želijo si več sodelovanja na terenu, skupne sušilnice in boljšo promocijo butičnih izdelkov.

Dr. Janez Benedičič, v. d. direktorja Zavoda seneno meso in mleko, pa je izpostavil, da se v zavodu trudijo, da bi z izobraževanji in objavami predavanj kmetom pomagali pri največjem izzivu: kako posušiti seno in dobiti kakovostno krmo. Predstavil je tudi tri korake, ki jih mora vsak kmet opraviti, preden se odloči za seneno prirejo: da pogleda, koliko krme potrebuje za preživetje živali, kapaciteto skladiščnih prostorov in opremljenost kmetije za pridelavo in sušenje krme, ali se mu splača imeti rinfuzo ali bale, kako ima razporejene travnike in koliko so oddaljeni od kmetije. Nato pa sledi iskanje sredstev za investicije. Povedal je tudi, da si v zavodu najbolj želijo, da bi slovenski potrošnik prepoznal izdelke senene prireje in da bi se zgodba iz Avstrije z intenzivnim trženjem uresničila tudi pri nas. Želijo si, da bi se povpraševanje po tovrstnih izdelkih stalno pojavljalo in bodo imeli dobro dodano vrednost, za kar se mu zdi ključno, da se kmetovalci senene prireje vključijo v Zavod SENENO, saj bo le na tak način možna generična promocija.

Na koncu festivala so podelili tudi tri nagrade, ki so jih prispevali sponzorji za najboljše seno. Analizo so po uradni nemški metodi opravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Prvo mesto je pripadlo Ovčarski kmetiji Urban. Čestitamo!

VIR: KGZS